Bogastvo družinskih zgodb
V Mestni knjižnici Kranj bodo v torek, 30. septembra, ob 17. uri odprli razstavo z naslovom Gorenjska v času prve svetovne vojne 1914–1918.
Razstava bo hkrati tudi zaključek skupne akcije zbiranja družinskih spominov na 1. svetovno vojno, ki je potekala v vseh petih splošnih knjižnicah na Gorenjskem, torej so bile vanjo poleg Mestne knjižnice Kranj vključene še Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Občinska knjižnica Jesenice, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka in Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič. Akcija poteka v okviru evropskega projekta SEMBET (Sharing European Memories Between Generations), ki želi beležiti in širiti družbeni spomin v okviru medgeneracijskega sporazumevanja. »Eden od namenov akcije pa je vsekakor tudi promoviranje domoznanskih zbirk, ki jih imamo v splošnih knjižnicah. Če smo lani za temo imeli spomine na propadle tovarne, smo se letos ob 100. obletnici začetka odločili za spomine na prvo svetovno vojno,« uvodoma kot predstavnica območne knjižnice razloži vodja projekta Jana Zeni Bešter. Zbiranje je tudi tokrat potekalo v okviru evropskega portala za kulturno dediščino Europeana, v knjižnicah zbrane zgodbe, podatke, fotografije, dokumente … pa bodo v elektronski obliki predstavili tudi na slovenskem domoznanskem portalu Kamra. Portal omogoča multimedijske elemente, kot so filmi, zvočni zapisi, dokumenti v pdf-formatih …
Gre za zgledno sodelovanje gorenjskih splošnih knjižnic, vsaka izmed njih pa bo ali je že rezultate zbiranja gradiva z razstavami ali kako drugače predstavila v svojih prostorih. V Kranju so občane k zbiranju spominov pozvali že v maju preko letakov, plakatov, spletne strani in objav v medijih. »Naša želja je bila predvsem, da ljudje prinesejo dokumente, fotografije, pisma, dnevnike, ki smo jih poskenirali, nismo pa se branili tudi različnih predmetov, povezanih z vojno. Razen orožja, seveda,« poudarja Zeni Beštrova.
Zgodbe s fronte in zaledja
V knjižnici se je oglasilo okrog dvajset ljudi, največkrat so bili to vnuki ali pravnuki, včasih pa tudi potomci v prvem redu udeležencev v prvi svetovni vojni. Največ je fotografij s fronte, razglednic, raznih priznanj, tudi odlikovanj … Večina izmed njih s seboj prinaša tudi osebne zgodbe vojakov, ki so se borili na različnih koncih Avstro-Ogrske. Jasmina Pogačnik je prinesla nekaj dokumentov, fotografij in zemljevid z oznakami, kjer se je od soške fronte do Galicije boril njen ded Franc Zupančič. Leta 1999 je uredila tudi knjigo njegovih dnevniških zapisov s fotografijami, ki jih je na fronti in izven nje, potem ko je bil v ruskem ujetništvu, posnel sam. Zanimivi so njegovi zapisi o igranju gledaliških iger v strelskih jarkih, o njegovi podjetnosti pa govori, da je med vojaki izposojal tudi knjige, ki mu jih je na enem dopustov s fronte podarila žena Ivana Tavčarja.
Silva Snedic iz Predoselj, vnukinja Franca Bogataja iz Žirov, je povedala zgodbo svojega deda, ki je bil vpoklican pri enainštiridesetih in je ob koncu vojne zaradi posledic ran umrl. Njegov grob so našli šele pred dvajsetimi leti v Linzu, kjer je umrl v tamkajšnji bolnišnici. Zanimivi sta dve »hilzni«, tulca topovskih izstrelkov, ki jih je prinesla Marija Prinčič. Tedanji fant njene mame Viktorije je iz tulca naredil vazo za rože, vanjo vgraviral njeno ime ter ji »vazo« prinesel kot dar s fronte. Valentin Pivk, nekdanji ravnatelj kranjske gimnazije, je prinesel vojaško čutaro, spomin s soške fronte njegovega tasta Janeza Lebna iz Selc. Martica Kadunc je prinesla spominski listini, ki jih je njena prababica dobila od takratne države, ker se je kljub temu da je imela pet otrok in moža na fronti, pridružila pogumnim ženam, ki so zbirale denar za vdove in vojne sirote. Bogat s fotografijami je album fotografij kranjskega podjetnika Franja Sirca. Kar 346 fotografij je posnel s svojim fotoaparatom na vzhodni fronti. Prinesla jih je Darja Okorn. Rozalija Rajgelj z Orehka je prinesla medaljo hrabremu vojaku deda Janeza Rajglja, ki se je boril na soški fronti. Pravo knjigo o svoji rodbini je zapisal Igor Slavec in ob tem dodal fotografije očeta s fronte v Romuniji …
Povezovanje kranjskih kulturnih ustanov
K pripravi razstave in dogodkov, ki se bodo v Kranju zvrstili v torek, pa so pristopile tudi druge kulturne institucije in organizacije v mestu, poleg Knjižnice še Gorenjski muzej, kranjski oddelek Zgodovinskega arhiva Ljubljana, JSKD - enota Kranj, Hiša Layer in fundacija Vincenca Drakslerja. »Ker sami nimamo veliko lastnega gradiva, je bilo pri pripravi razstave seveda dobrodošlo sodelovanje tako z arhivom kot muzejem,« je povedala Jana Zeni Bešter, bibliotekarka Damjana Mustar, sodelavka pri projektu, pa dodala: »Tako bo Gorenjski muzej ob 10. uri pripravil vodenje po razstavi Mirno vojaki spite večno spanje. Uro kasneje bo v stolpu Pungert delavnica Pozdrav iz daljnih krajev, ko bodo otroci risali razglednice, v Layerjevi hiši pa bo slikarka Slađana Matić Trstenjak v sklopu razstave predstavila serijo slik, povezanih s 1. svetovno vojno.« V knjižnici bodo hkrati z razstavo, o kateri pišemo, odprli še razstavo Zgodovinskega arhiva Ljubljana Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! Obema razstavama bo v Mestni knjižnici Kranj z urednico Marjeto Žebovec sledila predstavitev treh knjig na temo Prva svetovna vojna v slovenskem leposlovju.