Marija Magdalena, grešnica in svetnica

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Zanimivosti / / 06:00

Na svetniškem koledarju je 22. julij rezerviran za najbolj zasramovano svetopisemsko žensko, Marijo Magdaleno. Kako je možno, da se je ta velika grešnica znašla med svetniki, se nemara sprašujete. Iz božjih, pa tudi človeških oči gledano je, da se vsak človek lahko spreobrne. Podobno, kot se je izgubljeni sin po letih hoje po napačni poti vrnil v očetovo hišo, se je izgubljena in za mnoge že odpisana hčerka Magdalena vrnila k svojemu očetu, k Bogu in postala svetnica.

Marija Magdalena je dolgo veljala in še velja za sinonim za lahkoživko in prešuštnico. Manj se poudarja njeno pristno spreobrnjenje, še manj pa dejstvo, da je bila izjemno pomembna priča najpomembnejšega dogodka v zgodovini krščanske vere – Kristusovega vstajenja. Vse od 7. stoletja so Marijo Magdaleno v pobožnosti in umetnosti enačili z Marijo iz Betanije ter tudi z neimenovano »veliko grešnico«, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi. Zdaj nekateri razlagalci Svetega pisma pravijo, da gre za tri različne osebe in da t. i. velike grešnice ne gre enačiti z Marijo Magdaleno.

Domnevna grešnica se spreobrne v gorečo kristjanko

Kot večina žensk v njenem času in njeni deželi se je tudi današnja godovnica imenovala Marija, kar v hebrejščini pomeni gospodarica. Njen priimek nam pove, da je bila doma iz Magdale, prijetnega ribiškega mesteca ob Genezareškem jezeru, ki sem ga imela priložnost obiskati tudi sama. Evangelisti pišejo, da je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število, množico. Ta omemba hoče povedati, da je bila Magdalena povsem v oblasti hudih duhov. Jezus jo je rešil vpliva zlega, z močjo svoje besede jo je iztrgal iz vezi demonov, iz vezi strasti in poželenj ter jo poklical v svoje spremstvo. Poslej je Jezusa vedno in povsod spremljala. Zraven je bila pri najpomembnejših dogodkih, ko so Jezusa križali, ko so ga snemali s križa in pokopali. Po vstajenju se je Jezus prikazal svoji zvesti služabnici in ji naročil, naj učencem pove, kar je videla. O njenem življenju po tem dogodku evangeliji ne poročajo več, obstajajo pa številne legende. Ena izmed njih pravi, da so jo z drugimi kristjani vred naložili na ladjo brez vesel in brez jader. Morje jih je prineslo k južni francoski obali. Magdalena si je poiskala votlino, v kateri je še trideset let živela kot spokornica. Umrla je sredi 1. stoletja.

Pomočnica proti slabemu vremenu

Iz češčenja Marije Magdalene se je v Nemčiji v 13. stoletju razvil red magdalenk, namenjen spokornicam in spreobrnjenkam. V ustanove, ki so nosile ime Hiša Marije Magdalene, so do 15. stoletja zapirali prostitutke, da bi se v njih naučile spodobnega življenja in dela. Umetniki jo upodabljajo s posodico z mazilnim oljem, stoječo pod križem ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (po zgrešenem enačenju s svetopisemsko grešnico). Včasih ima pri sebi še mrtvaško ali hudičevo glavo, spokorni bič, knjigo, trnovo krono. Pripisovali so ji celo serijo zavetništev. Tako drži svojo svetniško roko nad ženskami, študenti, jetniki, frizerji, vrtnarji, vinogradniki, trgovci z vinom, izdelovalci parfumov in pudra. Je tudi priprošnjica pri očesnih težavah, proti slabemu vremenu in zoper mrčes. Priimek današnje godovnice uporabljamo kot osebno ali krstno ime, ki ima mnoge oblike: Magdalena, Magda, Majda, Alenka, Lena, Lenčka in Makalonca.

Magdalena na Rupi

Pri nas je Mariji Magdaleni posvečenih triinpetdeset cerkva. Na Gorenjskem se z njenim imenom na primer ponašajo cerkev na Rupi v Kranju, cerkev na Pšati v občini Cerklje na Gorenjskem, cerkev v vasi Okroglo v nakelski občini.

Magdalena toči solze

Solze kesanja, ki naj bi jih Magdalena točila kot spokornica, so dale našim prednikom idejo za značilne vremenske pregovore. Magdalena rada joče kot otroče. Ako sv. Magdalena solzi, rado potem še bolj deži. Sv. Magdalena če deži, dolgo slabo vreme nam preti. Če Magdalena v dežju stoji, dolgo, slabo poletje preti. Bog in Magdalena nas obvarujta pred dežjem, neurji, nevihtami in točo, ki so si nas v juliju že preveč privoščili. Kaj naj še rečemo. Magdalena nam je kljub vsemu, kar o njej govorimo, bolj blizu kot smo pripravljeni priznati. Naj nam je všeč ali ne, a v vsakem je nekaj grešnika in nekaj svetnika. Marija Magdalena nam je zato krasen vzor, kajti ni ga junaka, ki ne bi kdaj zašel na napačno pot ali bil povsem imun na skušnjave. Lahko tudi rečemo, da smo v trenutkih slabosti pod vplivom zlih duhov. Jezus pa pravi, da je človek, bolj kot demoni, sam odgovoren za svoje zlo, svoj greh. Marija Magdalena je to spoznala še pravi čas in se odločila ukrepati. Prešuštnica ali ne. Marsikomu je lahko zgled, ki naznanja, da je vedno mogoča vrnitev nazaj na pravo pot.