Pretnarjev nagrajenec v Tržiču

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / ponedeljek, 29. september 2014 / 12:27

Letošnjo mednarodno Pretnarjevo nagrado je prejel Zdravko Kecman, ambasador slovenske književnosti in jezika ter slovenskih kultur. Gostili so ga tudi v Tržiču.

Tržič – »Ko govorimo o mednarodni Pretnarjevi nagradi, moramo najprej vedeti, kdo sploh je bil Tone Pretnar, po katerem se nagrada in naša knjižnica imenujeta,« je prvi del nedavnega literarnega druženja v Knjiž­nici dr. Toneta Pretnarja napovedala direktorica knjižnice Marinka Kenk - Tomazin. Da bo spomin na spoštovanega Tržičana, literarnega zgodovinarja, prevajalca, verzologa, profesorja … ostal živ med mlajšimi generacijami, so v knjižnici izdali knjižico zbranih spominov Zgodbe o Tonetu in jih predstavili ob tej priložnosti. »Poiskala sem Tonetove sorodnike, prijatelje, sodelavce in zbrala več zgodb, katerim so dodane črno-bele fotografije. To ni strokovno delo o njem, pač pa bralci spoznajo Toneta Pretnarja bolj po njegovi človeški, socialni, prijateljski plati,« je povzela Marinka Kenk - Tomazin. Knjižico so že predstavili petošolcem v vseh tržiških šolah in jo podarili vsakemu učencu.

V nadaljevanju večera v knjižnici so predstavili ambasadorja slovenske književnosti in jezika ter slovenskih kultur Zdravka Kecmana, vsestranskega ustvarjalca, enega najpomembnejših srbskih pisateljev in pesnikov, ki živi in ustvarja v Banja Luki. Zdrav­ko Kecman je dobitnik letoš­nje mednarodne Pretnarjeve nagrade za njegovo večlet­no posredovanje slovenske literature v Bosni in Hercegovini ter vzpostavljanje slovensko-srbsko-bosansko-hercegovskih književnih stikov. Dobitnika Pretnarjeve nagrade sicer imenuje Ustanova Velenjska knjižna fundacija in jo podeli na mednarodnem Lirikonfestu, občina Tržič in Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič se pridružujeta temu s sprejemom nagrajenca v Tržiču.

Zdravko Kecman je prevajalec iz ruščine in slovenščine. V srbski jezik je revijalno prevedel dela uglednih slovenskih književnih imen, od Daneta Zajca, Nika Grafenauerja, Borisa A. Novaka, Tomaža Šalamuna, Vena Tauferja, Ifigenije Zagoričnik Simonovič, Edvarda Kocbeka, Neže Maurer do Maje Vidmar idr. Knjižno je izdal prevedena dela več slovenskih avtorjev, na različnih festivalih v Bosni in Hercegovini je predstavil ter gostil številne slovenske avtorje. In še zanimivost o njem: kot oboževalec gora je preplezal severno triglavsko steno, o Julijskih Alpah je objavil več potopisov, pogosto dogajanje svojih proznih del umesti v dolino Trente, v Bovec in Furlanijo. Vsako leto se vrača na Kanin, Vogel, Pokljuko, v Julijce. Bovec je razglasil za svoj drug rodni kraj. Na nedavnem obisku sta mu Marinka Kenk - Tomazin in Nejc Preko, bibliotekar in turistični vodnik, razkazala tudi naravne lepote in znamenitosti Tržiča in njegove okolice.