Zasvojeni z igrami

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / / 13:57

Dva in pol odstotka slovenskih osmošolcev ustreza diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami. Med delovnimi dnevi temu namenijo kar 5,4 ure na dan, ob koncu tedna pa 6,9 ure na dan.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju z Mladinskim združenjem Brez izgovora v okviru projekta Norveškega finančnega mehanizma Za zdravje mladih izvedel raziskavo o nekemičnih ali vedenjskih zasvojenostih mladih v Sloveniji. Zadnja opravljena je bila raziskava o intenzivnosti igranja računalniških iger (leta 2015), vanjo so zajeli 1071 osmošolcev iz vseh regij. Vodja raziskave dr. Mirna Macur je povedala, da je 82,1 odstotka anketirancev v zadnjih dvanajstih mesecih igralo računalniške igre prek različnih naprav (računalnika/notesnika, mobilnega telefona ali tablice ali s pomočjo igralne konzole), tako prek spleta kot tudi brez internetne povezave. Podatki tudi kažejo, da mladi začnejo igrati računalniške igre v povprečni starosti dobrih sedem let, med delavniki tej aktivnosti namenijo povprečno 1,7 ure dnevno, ob koncih tedna pa skoraj dve uri in pol ur na dan.

Dva in pol odstotka osmošolcev ustreza diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami. Pretirano igranje je bolj tipično za fante, omenjeni posamezniki začnejo igrati računalniške igre prej kot ostali, pri povprečni starosti 5,5 leta, in igrajo bistveno več od drugih, med delovnimi dnevi 5,4 ure na dan, ob koncih tedna v povprečju 6,9 ure na dan. Mirna Macur je poudarila, da se je pokazala povezava med slabšim učnim uspehom in pretiranim igranjem računalniških iger, ki vodijo v motnje pomanjkanja pozornosti in slabši samonadzor. Strastni igralci računalniških iger se značilno razlikujejo od svojih sošolcev: bolj so nagnjeni k uživanju v tveganih aktivnostih, bolj uživajo, ko dražijo in nadlegujejo druge ljudi, o sebi pravijo, da se počutijo, kot da so tempirana bomba, hitreje izgubijo živce, ko se razjezijo in pogosteje ne delajo domačih nalog. »Ta oblika pretiravanja ima tudi druge posledice, še posebno na duševno zdravje mladostnikov, ki se v zadnjih letih slabša, zato je zelo pomembno, da bi osveščanju staršev, učiteljev in mladostnikov in krepitvi duševnega zdravja namenili več pozornosti,« je še opozorila Macurjeva.