Herman Gvardjančič / Foto: Igor Kavčič

Prešernova nagrada Gvardjančiču

Ob akademskem slikarju Gvardjančiču Prešernova nagrada še multidisciplinarni umetnici Emi Kugler

Ljubljana – Upravni odbor Prešernovega sklada je v petek objavil prejemnike Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada za leto 2023. Prešernova nagrada se podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Prešernovo nagrado leta 2023 tako prejmeta multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar prof. Herman Gvardjančič.

Ustvarjalna pot gorenjskega rojaka Hermana Gvardjančiča, živi in ustvarja v Gorenji vasi - Retečah v občini Škofja Loka, traja že več kot pet desetletij. Od zaključka študija konec šestdesetih je redno in uspešno razstavljal v najuglednejših razstaviščih doma in v tujini in za svoje delo prejel številne nagrade in priznanja, med drugim leta 1981 tudi nagrado Prešernovega sklada.

Nagrada Prešernovega sklada se podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice. Prejmejo jih: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša za projekte med letoma 2019 in 2022, pianist Aleksander Gadžijev za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih v zadnjih treh letih, akademski slikar Nikolaj Beer za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam (Celje, 2021), razstava v galeriji Insula (Izola, 2022) in razstava Izbrana dela 1986–2021 (Kranj, 2022), filmski režiser in scenarist Matevž Luzar za film Orkester ter arhitekturni atelje Medprostor za dosežke v preteklih treh letih (lesena hiša Hribljane, Športna dvorana Šentvid, ureditev kompleksa Žičke kartuzije). Podelitev bo po tradiciji 7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 21. avgust 2015 / 13:43

Aljažev zgled

Prejšnji teden, ko je bilo še vroče, smo naredili en lep izlet dveh družin. Zgodaj zjutraj smo se zapeljali v pobočja nad Dovjim, se vzpeli na Dovško Babo (1891 m), se šli po sestopu poklo...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...