Kaj se dogaja v Turčiji?

Dopusti so se začeli, dogajanje po svetu pa ni prav nič dopustniško. Nov teroristični napad velikega formata v Nici in poskus državnega udara v Turčiji sta le najvidnejša in najbolj tragična dogodka z veliko žrtvami …

Erdogan močnejši od vojske

Vojaški udari so bili v novejši turški zgodovini (od 1960) stalnica. Res pa je, da je bil zadnji leta 1980 in smo zato na to možnost že nekoliko pozabili. Vojska se ima za varuha ustave in dediščine Kemala Atatürka, ustanovitelja moderne in sekularne turške države. Zato je že večkrat posredovala. Spomnimo se le treh uspešno izvedenih vojaških udarov. Prvi: 27. maja 1960. Vojska je posredovala, ker je vlada omejila svobodo medijev in pravice opozicijskih politikov, to pa je vodilo v študentske proteste. Premierja Adnana Menderesa in dva ministra so septembra 1961 obesili, vojska je na oblasti ostala 17 mesecev. Drugič je udarila 12. marca 1971. Tako se je odzvala na nasilni ekstremizem skrajne levice. Premierja Sulejmana Demirela je prisilila, da je odstopil. V tretje gre rado: 12. septembra 1980. Povod za ta državni udar je bil shod islamistične stranke v mestu Konya, kjer so radikalni islamisti zahtevali uvedbo šeriatskega prava v državi. Vojska je pod vodstvom generala Kenana Evrena uveljavila vojno zakonodajo, aretirali so okoli 650 tisoč ljudi in jih veliko usmrtili. Ta vojaška vladavina se je uradno končala novembra 1983. – In zakaj je vojska poskušala posredovati to pot, v noči s petka na soboto, s 15. na 16. julij. Profesor Bogomil Ferfila navaja štiri vzroke. Prvi: Erdogan je oblast vse bolj koncentriral v svojih rokah. Drugi: Prestopil je mejo, onkraj katere začne islamistična organiziranost države prevladovati nad sekularno. Tretji: Zadnji teroristični napadi v Ankari in Istanbulu so pokazali na nezmožnost vlade, da zagotovi varnost svojih državljanov. Četrti vzrok: stopnjevanje napetosti v napornem razmerju turške družbe s kurdsko manjšino. Ferfila opozarja tudi na dejstvo, da je Erdogan politik, ki ni izšel iz vojske. »Politiki, kot je npr. sirski predsednik Bašar Al Asad, točno vedo, kako vojska deluje. Zato jo lahko ustrezno nadzirajo, uradno ob pomoči civilne oblasti, neuradno pa nad vojsko izvajajo osebni nadzor.« Erdogan je v preteklih letih v poveljniško strukturo turške vojske postavil sebi zveste generale. Tako se je zdelo, da si je vojsko pokoril, a očitno ne povsem. »Zmanjkal mu je varnostni nadzor obveščevalnih agencij. Del vojske ga je s poskusom državnega udara presenetil, pa ne samo njega, ampak celotni Zahod.« Toda: vojaški udar to pot ni bil uspešen. Zakaj? Zato, ker je v njem sodeloval le del vojske. »Da je vojaški udar uspešen, ga mora izvesti vrh vojske, ki ustrezno porazdeli vse vojaške enote, da koordinirano prevzamejo nadzor nad mediji in državnimi institucijami.« Vojska je najprej sporočila, da je prevzela nadzor nad državo. V Istanbulu so vojaki zaprli mostova čez Bospor, v Ankari so izbruhnili spopadi med vojaki in policijskimi silami. Napaden je bil tudi parlament. Toda: predsednik Erdogan je poskus državnega udara obsodil in pozval ljudi na ulice, ti pa so se množično odzvali. Na ulice so šli tudi Erdoganovi nasprotniki, a v manjšem številu. Že v jutranjih urah je postalo jasno, da je poskus vojaškega udara spodletel … Prof. Ferfila ocenjuje, da bo Erdogan zdaj izvedel radikalne kadrovske menjave in tako vzpostavil popoln nadzor nad vsemi vojaškimi enotami. »Morda bo reorganiziral sistem poročanja. Priporočljivo je, da vojaški poveljniki poročajo neposredno predsedniku, in ne prek posrednikov …« Večjih sprememb v turški zunanji politiki pa najbrž ne bo. »Njena vloga v Natu se ne bo spremenila. Spodleteli državni udar je notranjepolitični šok, identičen tistim, ki jih je država doživela ob zadnjih terorističnih napadih …« (Vir: siol.net) Erdogan bo torej svojo že tako in tako premočno oblast še utrdil.

Nov tip terorističnega napada

O terorističnem napadu v Nici izpostavimo le dve ključni ugotovitvi. Prvo je izrekel francoski predsednik Hollande. Pravi, da se bomo morali navaditi živeti s stalno teroristično nevarnostjo. Druga pa je, da so varnostne sile onemogočile tradicionalne oblike terorističnih napadov. Zato se zdaj pojavljajo napadi posameznikov, ki jih policija nima v svojih evidencah, napad pa izvedejo na nov, »izviren« način, kakršen je bil tudi ta – s težkim kamionom zapelješ v množico in jo masakriraš. Kaj vse se nam v tem oziru še obeta?

Odgovornost volivcev

»Volitve pripadajo ljudem. Njihova odločitev je. Če se odločijo obrniti s hrbtom proti ognju in si opeči zadnjice, bodo pač morali sedeti na lastnih opeklinah.« To je svoj čas izjavil Abraham Lincoln (1809–1865), 16. predsednik ZDA. Velja tudi za letošnje volitve 45. predsednika?