Groza, očiščenje, sočutje

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 5. maj 2016 / 13:26

Takšna je struktura grške tragedije, ki so jo veliko povzeli tudi Rimljani. Preko igranja grških tragedij (žaloiger) so gledalcem sporočali človeške zgodbe s ciljem, da se na koncu trpljenje prepozna in zmanjša. Pogosto je v teh delih veliko simbolike in včasih kar težko razumemo njihov pomen. Mnoga imajo večno vsebino, ki jo lahko prenesemo vsak v svoje življenje. Zanimivo, da trojček groza, očiščenje, sočutje velja tako na ravni posameznika kot na ravni družbe. Kjer se družba noče soočiti z lastnim trpljenjem, se to ponavlja in v nekaj generacijah se tudi izniči preko trpljenja posameznikov. Katerokoli trpljenje in groza, ki ostaneta nenaslovljena, preprosto ne izgineta. Ostajata med nami in se na krut način poigravata s človeškimi usodami. Tako ima sporočilna umetnost velik pomen za katarzo družbe kot celote. Lahko spodbuja odpiranje zamolčanih zgodb in spodbuja sočutje do ljudi, ki so veliko pretrpeli zaradi napak drugih v preteklosti.

Tudi na osebnem nivoju se izkušnje od spočetja dalje nabirajo v nas. Karkoli smo doživeli, so te izkušnje del nas in v nas živijo. Najsi bodo lepe in prijetne ali neprijetne. Gotovo je več lepega kot hudega, sicer ne bi fizično preživeli. Vsega se tudi ne moremo spomniti – ali so bili dogodki pred drugim letom in pol, česar se še ne moremo spomniti, ali so bili za nas nepomembni in smo jih zavestno pozabili ali pa so bili pretežki in smo jih potlačili. Z leti se dogodki kopičijo, vedno več jih je, vedno več smo jih pozabili in tudi več potlačili. Globlje kot smo jih potlačili, večjo moč imajo. In vedno bolj nas pritiskajo k tlom. Starejši ljudje pogosto rečejo: »Ja, življenje je težko.« Morda pa lahko rečemo: »Vedno več stvari se nočemo spominjati in o njih nočemo govoriti, ker je bilo pretežko, spomini pa kar prihajajo in silijo ven«.

Trpljenje, očiščenje, sočutje. Stari potlačeni spomini povzročajo (nezavedno) trpljenje. Privabljajo nam podobne situacije, kličejo podobne ljudi v naš vsakdanjik, ker mi oddajamo vedno iste frekvence. Zaradi teže življenja smo žalostni, utrujeni, zmanjkuje nam moči, pogosto smo nemočni, razočarani nad usodo, nemo gledamo, kaj bo prinesel jutrišnji dan … Te tegobe so lahko neprijetni dogodki, na katere pogosto nimamo vpliva (vsaj tako mislimo), še bolj pa bolijo neurejeni odnosi – nerazumevanje, neslišanost, ločitev, odhodi od doma, molk, stalno kritiziranje, prepiri, ignoranca … Vse to z namenom, da se bo enkrat končno drugače razrešilo. Odrešenje. Da bom odrešen svojih notranjih dvomov, samogovorov, samoobtoževanja, krivde, strahu, sramu, izgorelosti … To pa bo mogoče, ko bom dobil sočutje sočloveka. Največje v trojčku trpljenje, očiščenje, sočutje je seveda sočutje. Lahko temu rečemo tudi ljubezen, empatija, pozornost, slišanost. Vsi smo precej na istem. Bodimo človek človeku človek.