Groza, očiščenje, sočutje

Takšna je struktura grške tragedije, ki so jo veliko povzeli tudi Rimljani. Preko igranja grških tragedij (žaloiger) so gledalcem sporočali človeške zgodbe s ciljem, da se na koncu trpljenje prepozna in zmanjša. Pogosto je v teh delih veliko simbolike in včasih kar težko razumemo njihov pomen. Mnoga imajo večno vsebino, ki jo lahko prenesemo vsak v svoje življenje. Zanimivo, da trojček groza, očiščenje, sočutje velja tako na ravni posameznika kot na ravni družbe. Kjer se družba noče soočiti z lastnim trpljenjem, se to ponavlja in v nekaj generacijah se tudi izniči preko trpljenja posameznikov. Katerokoli trpljenje in groza, ki ostaneta nenaslovljena, preprosto ne izgineta. Ostajata med nami in se na krut način poigravata s človeškimi usodami. Tako ima sporočilna umetnost velik pomen za katarzo družbe kot celote. Lahko spodbuja odpiranje zamolčanih zgodb in spodbuja sočutje do ljudi, ki so veliko pretrpeli zaradi napak drugih v preteklosti.

Tudi na osebnem nivoju se izkušnje od spočetja dalje nabirajo v nas. Karkoli smo doživeli, so te izkušnje del nas in v nas živijo. Najsi bodo lepe in prijetne ali neprijetne. Gotovo je več lepega kot hudega, sicer ne bi fizično preživeli. Vsega se tudi ne moremo spomniti – ali so bili dogodki pred drugim letom in pol, česar se še ne moremo spomniti, ali so bili za nas nepomembni in smo jih zavestno pozabili ali pa so bili pretežki in smo jih potlačili. Z leti se dogodki kopičijo, vedno več jih je, vedno več smo jih pozabili in tudi več potlačili. Globlje kot smo jih potlačili, večjo moč imajo. In vedno bolj nas pritiskajo k tlom. Starejši ljudje pogosto rečejo: »Ja, življenje je težko.« Morda pa lahko rečemo: »Vedno več stvari se nočemo spominjati in o njih nočemo govoriti, ker je bilo pretežko, spomini pa kar prihajajo in silijo ven«.

Trpljenje, očiščenje, sočutje. Stari potlačeni spomini povzročajo (nezavedno) trpljenje. Privabljajo nam podobne situacije, kličejo podobne ljudi v naš vsakdanjik, ker mi oddajamo vedno iste frekvence. Zaradi teže življenja smo žalostni, utrujeni, zmanjkuje nam moči, pogosto smo nemočni, razočarani nad usodo, nemo gledamo, kaj bo prinesel jutrišnji dan … Te tegobe so lahko neprijetni dogodki, na katere pogosto nimamo vpliva (vsaj tako mislimo), še bolj pa bolijo neurejeni odnosi – nerazumevanje, neslišanost, ločitev, odhodi od doma, molk, stalno kritiziranje, prepiri, ignoranca … Vse to z namenom, da se bo enkrat končno drugače razrešilo. Odrešenje. Da bom odrešen svojih notranjih dvomov, samogovorov, samoobtoževanja, krivde, strahu, sramu, izgorelosti … To pa bo mogoče, ko bom dobil sočutje sočloveka. Največje v trojčku trpljenje, očiščenje, sočutje je seveda sočutje. Lahko temu rečemo tudi ljubezen, empatija, pozornost, slišanost. Vsi smo precej na istem. Bodimo človek človeku človek.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 2. avgust 2014 / 13:32

Zametki koalicije

Naš fotograf Primož se je oni dan odpravil na obisk k svojemu zavetniku sv. Primožu, ki si skupaj s svetniškim prijateljem Felicijanom delita skrb za to prelepo cerkvico nad Jamnikom. Ni s...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...