Muzej, zazrt v prihodnost

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 9. maj 2016 / 19:23

V prostorih Infocentra Triglavska roža na Bledu bodo prihodnji četrtek tudi uradno odprli Antimuzej Dežela fizike, v katerem obiskovalca popeljejo skozi zanimivo predstavitev naravnih in fizikalnih pojavov.

Antimuzej je v našem prostoru nekaj povsem novega. Na zanimiv in predvsem razumljiv način predstavlja naravne in fizikalne zakone, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju in ob tem sploh ne razmišljamo, zakaj in kako nastanejo. V Antimuzeju tako obiskovalci lahko izvedo, kako nastane strela in kaj je elektromagnetni impulz, opazujejo lebdenje ter preizkusijo orožje prihodnosti in si ogledajo celo žarek plazme. Razstava vključuje številne modele in naprave, ki demonstrirajo določene naravne in fizikalne zakone. Na dvanajstih maketah je mogoče izvesti okrog 25 različnih poskusov. Skozi zanimivo zgodbo po razstavi obiskovalce popelje vodič, obenem pa lahko tudi sami sodelujejo pri poskusih. Razstava je zanimiva in poučna tako za odrasle kot otroke.

Deželo fizike je zasnoval Anton Popov, ustanovitelj podjetja SCI-tvn. Gre za podjetje s paleto storitev za ustvarjanje edinstvenih objektov in enot za modeliranje naravnih pojavov ter vizualizacijo naravnih in fizikalnih zakonov. Svoje znanje na izviren in zanimiv način posredujejo širšemu občinstvu. Popov je podobno razstavo leta 2014 postavil že v rodnem Sankt Petersburgu, po selitvi na Bled pa je s svojo ekipo inženirjev Deželo fizike prinesel še k nam. Naprave oziroma stroje, kot jim pravi Popov, so oblikovali kot umetniške instalacije, tako da nimajo le uporabne vrednosti razlaganja fizikalnih pojavov, ampak so tudi zelo estetski, s ponosom pove Popov. Antimuzej se od »običajnih« muzejev razlikuje predvsem po tem, da je namesto v preteklost usmerjen v prihodnost. »Kar je danes mogoče še znanstvena fantastika, bo jutri čisto običajen del našega vsakdana,« poudarja Popov. Obenem v Antimuzeju razlagajo mnoge pojave, s katerimi se srečujemo že danes, a se nikoli ne sprašujemo, kako delujejo. Recimo odpiranje vrat s pritiskom na gumb mogoče deluje kot čarovnija, v resnici pa gre zgolj za znanost, poudarja Popov.

Danes napredne tehnologije vstopajo na vsa področja človekovega obstoja. Potreba po usposobljenih inženirjih je zato vse večja, ti pa se začnejo oblikovati že v osnovni šoli. In Dežela fizike pomeni velik korak v prizadevanju, kako otroke pritegniti v svet tehnike in naravoslovja. »Sam sem delal na področju proizvodnje električne energije, kjer smo se soočali z velikim pomanjkanjem usposobljenih strokovnjakov oziroma ljudi s tehnološkim znanjem.« Ob tem se zaveda, da je treba nove generacije inženirjev začeti vzgajati že v otroštvu. Zato v Antimuzeju poskušajo vzbuditi zanimanje za znanost že pri najmlajših. Na na videz izredno preprostih napravah poskušajo pojasniti nekaj osnovnih fizikalnih pojavov, ki vodijo v zapleteno tehnologijo, ki je že v uporabi ali šele bo v prihodnosti.

Tako se Popov med drugim ustavi pri napravi, ki deluje kot neke vrste orožje prihodnosti. V luknjico tega prozornega eksponata vtakne folijo, kakršno uporabljamo v gospodinjstvu. Ko premakne električno stikalo, močno poči, o foliji pa ni več niti sledu. Spremenila se je namreč v plazmo, saj je po cevi ta delček folije potoval s hitrostjo kilometer na sekundo, trikrat hitreje od ultrazvočne hitrosti. To je pojasnilo tudi glasen pok, ki ga je bilo slišati ob premiku stikala. Na eni od naprav prikaže tudi, kako je videti plazma, ko med dvema kovinskima paličicama prižge navadno voščeno svečo. Med paličicama se ob segrevanju pojavi električna svetloba. Ob tem pojasni, da tako deluje tudi plazmatron, to je stroj, ki proizvaja žarek plazme, s katerim režejo kovino. »Rez je v tem primeru gladek in čist, tako da v primerjavi s klasičnimi rezili skoraj ni odpadka,« pojasni prednosti plazme. Na podoben način v naravi nastajajo strele, pojasni in se obrne k naslednji napravi, kjer to tudi praktično prikaže. Z nagajivim nasmeškom na obrazu nam nato poda dve kroglici in naroči, naj jih spustimo po kovinski cevi. Čeprav sta na pogled povsem enaki, ena gladko zdrsi skozi cev, druga pa po njej polzi čisto počasi. Z velikim nasmeškom potem razkrije skrivnost gibanja obeh kroglic – ena je namreč magnetna. Na tak način je mogoče v Antimuzeju spoznati in razumeti še številne druge fizikalne pojave, s čimer si potem lažje razlagamo, kako deluje svet okoli nas.