Martin Lausser, Živali okoli nas, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2016, 256 strani, 22,95 evra, www.emka.si

Živali okoli nas

»Branje sledov je starejše od človekove pokončne hoje. Nekoč je bilo pogoj za preživetje v naravi, danes pa ima čisto drugačen namen, čeprav smo tudi dandanašnji nenehno v lovu za nečim: za najboljšo povezavo, najugodnejšo ceno, najlažjo možnostjo napredovanja v službi, za največjim donosom. Sploh če upoštevamo materialno naravnanost našega družbenega življenja, je tudi iskanje boljšega in ugodnejšega pravzaprav oblika sodobnega boja za preživetje. / Iskanje in branje sledov je bilo dolgo časa nekaj, s čimer so se ukvarjali predvsem taborniki in v poklicih, kot so gozdarji in lovci. A ko se je začelo spet spodbujati gibanje v naravi, je tudi prepoznavanje sledov postalo splošno razširjena prostočasna dejavnost. Z iskanjem sledov se poglablja naš vpogled v okolico, ki nas obdaja, in tako postajamo dojemljivejši za nenehne spremembe v njej. / Človek občuti neverjetno zadovoljstvo že, če opazuje raznolike sledove v neposredni okolici in jih poskuša razložiti. Zakaj ne bi poskusili še sami? Najlažje je seveda pozimi, ko je na cestah in poteh sneg. Odtisi čevljev v snegu že na prvi pogled izdajo, ali je po poti šel otrok ali odrasel človek. Kako? Čisto preprosto, pomembna je velikost odtisa. Jasno je mogoče prepoznati tudi smer hoje. Kako pa potekata branje in določanje živalskih sledov? Ste opazili sledove pasjih tac ali morda lisice, ki se je smukala okoli stanovanjskih hiš? Vas mora biti strah za kable v avtomobilu ali pa je ponoči odtise svojih tačk na pokrovu motorja vašega avta pustita le sosedova mačka, ne pa kuna? / Vsi sledovi niso očitni, zato morda sprva sploh ne pomislite, da so jih pustile živali. Eno samo pero na tleh, kup majhnih polžjih hišic ali celo smrdljiv kupček, ki je ostal za nekom, nam posredujejo podatke tako o povzročitelju kot o odnosu med plenilcem in plenom. Pod izrazom sledovi zato razumemo vse spremembe, ki jih v okolici povzroči žival …« (Str. 6–8)

Knjige so zato, da jih beremo. Ta pa nas spodbuja k branju sledov v naravi, zlasti živalskih. Kar po mojem ni enostavno. Tudi takšnega branja se je treba najprej naučiti. Vprašanje je sicer, kdo se ga sploh želi učiti. Se nismo naravi že preveč odtujili? Kakorkoli že: kdor ima željo po učenju branja sledov, naj to najprej poskusi sam. Če oziroma ker ne bo šlo, naj si omisli inštruktorja iz enega od poklicev, ki so tega vešči: lovci, taborniki, gozdarji … In če po takšni iniciaciji v branje sledov ugotovi, da si tega res želi, mu lahko pomaga tudi ta knjiga …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 1. junij 2012 / 07:00

Regres je, regresa ni

Tik preden naj bi pred dvema tednoma začel veljati v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ, so v nekaterih ustanovah javnega sektorja že izplačali letošnji regres.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 17. maj 2011 / 07:00

Ribe na žaru

Ribe dobivajo pri peki na žaru vse več privržencev.

Kronika / torek, 17. maj 2011 / 07:00

Nesreče

Vinjeni povzročili nesreče Kranj, Škofja Loka, Mojstrana - Policija poroča o treh prometnih nesrečah, ki so jih minuli konec tedna povzročili vinjeni...

Zanimivosti / torek, 17. maj 2011 / 07:00

Tito spet pozdravil Gorenjce

Tako v Bohinju kot na Bledu, kamor se je skupaj s spremstvom in soprogo Jovanko v soboto pripeljal z muzejskim vlakom, sta Tita pričakala župana in številni navdušenci.

Nasveti / torek, 17. maj 2011 / 07:00

Ekstremizem na pohodu

Ekstremizem v športu je nekaj, kar preziram, čeprav nimam razloga za to. Če gremo v potankosti, potem si moramo priznati, da je vsak vrhunski šport nekakšen ekstrem, ampak tu ni stran, na kateri bi pi...

Gospodarstvo / torek, 17. maj 2011 / 07:00

Po dobičku druga banka v Sloveniji

Delničarji Gorenjske banke bodo na četrtkovi skupščini odločali o predlogu, da bi za dividende namenili še 41 evrov (bruto) na delnico, skupno torej sedemdeset evrov.