
Odprli sobo Mimi Malenšek
Kulturno društvo Tabor Podbrezje se je rojakinji, pisateljici Mimi Malenšek, za prispevek, ki ga je dala slovenski in evropski literaturi, oddolžilo s postavitvijo spominske sobe v Kulturnem domu v Podbrezjah. Ob njenem odprtju je bil osrednji gost Prešernov nagrajenec Tone Partljič.
Podbrezje – Trinajstega aprila je minilo štiri leta od smrti pisateljice in prevajalke Mimi Malenšek. V tem času so ji v Podbrezjah že postavili spominsko obeležje v spominskem parku znamenitih Podbrežanov, v sredo pa slovesno odprli še spominsko sobo kot priznanje in novo priložnost, da se življenje in delo Mimi Malenšek ohrani v trajnem spominu. Spominsko sobo so ob sodelovanju strokovnjakov postavili člani Kulturnega društva (KD) Tabor Podbrezje.
Mimi Malenšek (1919–2012) se je rodila v Dobrli vasi na Koroškem, otroštvo je preživela v Podbrezjah pri očetu in na ta čas je imela lepe spomine. V Podbrezje se je kasneje pogosto vračala, najprej s svojimi deli, čez leta pa tudi osebno na povabilo KD Tabor Podbrezje. »Vedno smo čutili, da je rada prišla med nas,« je povedala voditeljica Nataša Kne na prireditvi v dvorani Kulturnega doma v Podbrezjah, predsednica društva Daca Perne pa je obudila nekaj spominov na srečevanja s pisateljico.
Malenškova je kasneje živela v Ljubljani, a so se s Podbrežani stkale tako tesne vezi, da je postala najprej častna članica KD Tabor Podbrezje, potem tudi častna občanka Občine Naklo. Na njeno željo so jo pokopali v tem kraju, v oporoki pa je podbreški knjižnici zapustila svoj celotni pisateljski in prevajalski opus; čez šestdeset zajetnih del, ki so vsa lastnoročno podpisana. »Rado se zgodi, da pisatelj po svoji smrti ostane pozabljen, zato toliko bolj cenim vaš trud,« je besede pohvale namenil osrednji gost prireditve, Prešernov nagrajenec Tone Partljič. Poleg tega, da Mimi Malenšek velja za najbolj plodovito slovensko pisateljico, jo je Partljič označil tudi kot najbolj sončno osebnost slovenske literature. Osebno jo je spoznal, ko je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, ona pa članica, in spominja se je kot skromne gospe. »Pred kratkim sem še enkrat prebral njeno Plamenico, roman o Primožu Trubarju. Za Malenškovo, prvič sem zanjo slišal že, ko je imela še dekliški priimek Konič, lahko rečem, da je, čeprav je večinoma pisala biografske romane, v bistvu pisala avtobiografijo. Romani imajo nekaj skupnega: veš, da jih je pisala ista roka,« je dejal Partljič.
»Ko smo razmišljali, kako najbolje shraniti in predstaviti javnosti dela Mimi Malenšek, se je rodila ideja, da prostor poleg knjižnice v Kulturnem domu preuredimo v pisateljičino spominsko sobo, kjer bi bili razstavljeni tudi nekateri njeni osebni predmeti, ki so nam jih prijazno ponudili sorodniki. Rodila se je ideja prikazati pisateljičin delovni kotiček – za kaj več ni bilo prostora, razstaviti vse njene knjige in prevode, prikazati njeno delo in življenje in obuditi nekaj spominov prijateljev,« je sobo predstavil Jožef Perne iz KD Tabor Podbrezje.
Prireditev pisateljici v čast je obogatil nastop kvarteta kljunastih flavt iz Glasbene šole Tržič, odlomka iz Mimičine povesti Marija Taborska in iz zbirke črtic Ko dozori jerebika pa sta prebrala Milan Debeljak in Alenka Fister.