Božji nasmeh za Koroško

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 1. april 2016 / 09:28

Včeraj zvečer se je v Kulturnem domu Slovenskega prosvetnega društva Borovlje Pri Cingelcu na Trati končala serija petih predstav aktualne gledališke igre z naslovom Božji nasmeh/Laecheln Gottes. Njen režiser je Zdravko Haderlap iz Železne Kaple, produkcija pa je bila v rokah Slovenske prosvetne zveze. Idejo za predstavo je režiser Haderlap dobil pri umetnostnem zgodovinarju Abyju Warburgu, ki je napisal spominsko knjigo zahodni civilizaciji. Zgodba je postavljena v koroške razmere, ki so posledica povojnih političnih razmer. »Generacija iz tega časa je več ali manj že izumrla. Ostale so še zelo pereče finančne težave, zaradi katerih bodo morale dolgove vračati prihodnje generacije. Kdorkoli se bo izobraževal, bo zapustil ta podeželski kraj. Kar nam bo še ostalo, bo lepa narava. Tako lepa kot božji nasmeh,« je povedal režiser Zdravko Haderlap. Po njegovem gre za avstrijsko Koroško, ki je utihnila. Treba ji je dati še en glas preden vse zamre.« V predstavi ima posebno vlogo tudi prizorišče, oder v dvorani Pri Cingelcu na Trati v bližini Borovelj, ki je star že 110 let. Odrsko zaveso namreč krasi slika ustoličevanja koroških knezov.

Še en dogodek tedna je treba omeniti. V torek zvečer je bila v župnijski cerkvi v Škocjanu/St. Kancian ob Klopinjskem jezeru v Podjuni maša v spomin na 140. obletnico rojstva koroškega duhovnika in narodnega buditelja Vinka Poljanca. Rojen je bil 26. marca leta 1876 pri Svetem Urbanu v bližini Ptuja. Večino duhovniških let je preživel v Škocjanu. Bil je zaveden, pogumen Slovenec, odličen govornik in po plebiscitu poslanec v Koroškem deželnem zboru. Ko so leta 1938 v Avstriji prevzeli oblast nacisti, so ga takoj zaprli in ga tri mesece mučili v celovških zaporih. Junija so ga hudo bolnega pustili na svobodo, vendar je že avgusta istega leta umrl. Pravijo, da so ga v zaporu zastrupljali z živim srebrom. Kljub grožnjam nacistov je prišlo na pogreb nad 3000 ljudi. Vinko Poljanec je bil prva žrtev nacizma med koroškimi duhovniki. Ob njegovi smrti sta duhovnik Janko Mikula iz Loč pri Baškem jezeru in kmet Janko Olip iz Sel napisala pesem Rož, Podjuna, Zilja, ki jo je uglasbil Pavel Kernjak. Pesem je himna koroških Slovencev.