Le od lepot ni moč živeti

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Kranj / petek, 19. avgust 2016 / 11:16

Cerkev svetega Primoža na Jamniku je ena najbolj fotografiranih na svetu, od tam je čudovit razgled, žal pa življenje v kraju zamira, saj se domačini počutijo kot tretjerazredni občani in državljani, ki zgolj dajejo, dobijo pa zelo malo. Prejšnji mesec so jih razburile še visoke položnice za okoljsko dajatev za onesnaževanje vode, čeprav so morali sami zgraditi vodovod in kanalizacijo.

Jamnik – Številni obiskovalci od blizu in daleč, ki pridejo k cerkvi svetega Primoža na Jamniku in od tam občudujejo neverjeten razgled daleč pa okolici, so že povedali in zapisali, da je to eden najbolj čudovitih krajev, kar so jih videli, cerkev pa je tudi med najbolj fotografiranimi.

Tudi borih 36 prebivalcev, ki še vztrajajo v vasi, se zaveda prednosti lepot Jamnika ter dobrega zraka in hrane, žal pa so se zadnja leta mladi večinoma odselili, saj to pač ne odtehta trdega življenja na domačijah. »Večkrat se počutimo kot tretjerazredni občani. Spremljamo, kaj vse se prenavlja in gradi v mestu, za nas pa očitno zmanjka denarja. Ne zahtevamo privilegijev, ker je naše življenje trše in težje. Radi bi, da bi tudi pri nas poskrbeli za osnovno infrastrukturo. Kadar bi radi kaj zgradili ali prenovili, nemočno opazujemo birokratske mline, ki meljejo tako počasi, da marsikdo prej izgubi voljo, se odseli ali odneha. Kadar je treba kaj plačati, pa se vedno spomnijo na nas,« pravi Anica Kordež, sicer učiteljica na Podružnični osnovni šoli Podblica, in dodaja, da je bilo takrat, ko se je primožila na Jamnik, devet mladih družin, sedaj sta zgolj še dve.

Tudi sicer je na Jamniku samo še deset hiš, v nekaterih živi zgolj po ena sama ženska. »Borimo se, da bi v našem kraju, ki je svetno znan po cerkvi in ga dnevno oblegajo turisti, ostalo življenje. Kljub temu pa nas greben svetega Primoža obdeluje le še pet gospodarjev. Če bi se želeli prijaviti na kakšnega od razpisov, bi morali imeti vsak petnajst glav živine, toliko pa mislim, da je ni več v celi vasi skupaj. Spremenili so tudi subvencijska plačila ter izključili plačila za dela na strmini od 35 do 50 odstotkov. Tako plačujejo le še delo na strmini nad 50 odstotkov, kar pomeni, da sicer nekaj tega še dobimo, z različnimi ukrepi pa smo izgubili druge ugodnosti. Dobili bi lahko 200 evrov na hektar, ker izpolnjujemo pogoje za degradirano območje in strmino, ker pa smo v mestni občini, smo iz tega izpadli. S to površino in s to pridelavo, ki jo na Jamniku še imamo, se skoraj nihče več ne upa ukvarjati z različnimi dopolnilnimi dejavnostmi, saj so pogoji res kruti. Jaz se ukvarjam še s posekom in spravilom lesa, s čimer se preživljam, del časa pa namenim kmetiji in skrbim za okolico cerkve,« pravi Stanko Lotrič, ki je slabe volje tudi zaradi dejstva, da imajo eno najlepših turističnih točk, vendar od tega nimajo nič. »Od našega 'foto turizma' imamo le smeti in poteptano travo. Leta 2005 sva se z županom Mohorjem Bogatajem dogovorila, da smo postavili vsaj panoramske table, saj so vsi, ki so prišli do cerkve, občudovali okolico. Na koncu jih ni plačala občina, ampak je morala krajevna skupnost prositi za denar, da smo table lahko poplačali. Takrat smo dobili občutek, da smo tretjerazredni državljani. Sedaj bi jih bilo treba obnoviti, vendar ne kaže, da bi za to kmalu dobili kaj denarja. Prav tako bi bilo nujno treba zgraditi parkirišče pri cerkvi pred grebenom. Menda direkcija za ceste zahteva cel kup raziskav in projektov, tako da se stvari ne premaknejo nikamor. Smo pa vaščani uredili dostopno pot do grebena. Sedaj jo je treba vzdrževati. Zato, da praznim koše za smeti, dobim 200 evrov letno, ker sem se uprl, da vreč za smeti pač ne bom kupoval iz svojega denarja. Vendar je letos zadnjič, da to počnem, saj smeti vsak konec tedna ostane ogromno. Porok in drugih prireditev je tukaj vedno več. Prihaja tako mladina kot turisti. Pridejo lastniki psov, vse je polulano in pokakano. Ali kdo razmišlja o okoljski dajatvi za pse?« se sprašuje Stanko Lotrič, ki je bil prejšnji mesec neprijetno presenečen nad računom, ki ga je dobil za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

»Naj povem, da smo dobili račune za pet let nazaj za okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda po vsej krajevni skupnosti Podblica, ne le v naši vasi, najbrž pa so jih dobili tudi kje drugje v občini. Dobili smo jih pač vsi, ki do sedaj tega prispevka nismo plačevali. Gre za obdobje od 1. januarja 2011 do letošnjega 1. maja. Od takrat ta prispevek sprotno plačujemo na položnicah. Precej visoki računi, ko sem na primer jaz oziroma moja štiričlanska družina dobil za poplačilo skoraj 170 evrov, so nas zelo razburili, saj nismo priklopljeni ne na javni vodovod in niti ne na javno kanalizacijo. Seveda smo se pritožili, od Komunale Kranj pa smo dobili odgovor, da je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) izvedla davčni nadzor nad obračunavanjem okoljske dajatve v skladu z uredbami in da so ugotovili, da je bila pri nekaterih uporabnikih, ki se ne oskrbujemo iz javnega vodovodnega sistema, premalo zaračunana. Jezi nas predvsem, da za izstavitev računa nihče ni naredil ničesar. Strinjamo se, da če smo priklopljeni na javni vodovod in komunalo, da to plačamo. Da plačamo nekaj, kar sploh ne obstaja, pa se nam zdi smešno,« še pravi Stanko Lotrič.

»Dobil sem pojasnilo pri Komunali Kranj, da denar za okoljske dajatve dobijo pri Mestni občini Kranj. Mi se tako na Jamniku trudimo, da vzdržujemo turistično zanimivost občine, pri Zavodu za turizem in kulturo Kranj pa za to niso naredili še ničesar. Razen tega, da ob izdaji katalogov navadno na naslovnico dajo sliko z Jamnika,« še pravi Stanko Lotrič.