Monaški obisk jamskega laboratorija

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / petek, 12. avgust 2016 / 00:00

Helga Piaget in Fiona Tan iz monaške neprofitne okoljevarstvene organizacije Passion Sea sta človeške ribice oziroma male zmajčke, kot jim tudi pravijo, doživeli od blizu v Jamskem laboratoriju Tular v Kranju. Obe sta ambasadorki čiste vode – in tudi človeška ribica je seveda ambasadorka čiste vode. Na krasu si človek z njo deli pitno vodo.

Ni še raziskana življenjska doba človeške ribice. Domnevajo, da lahko doživi okrog sto let, kajti človeške ribice, ki jih že več kot pol stoletja preučujejo v polnaravnem okolju Jamskega laboratorija Tular v Kranju, so stare najmanj sedemdeset let. V naravnem okolju je lahko drugače. Človeška ribica je znana iz okrog tristo jam ali kraških izvirov, od teh so jih dvesto dokumentirali v Sloveniji. Iz nekaterih jam so človeške ribice že izginile. Krivo je onesnaževanje, kajti človeška ribica ne preživi, če nima čiste vode, in to je resen signal tudi za človeka. Poglavitni razlog, da sta Helga Piaget, ki vodi monaško neprofitno okoljevarstveno organizacijo Passion Sea, in njena hčerka Fiona Tan, kreativna direktorica te organizacije, obiskali tudi naše kraje, so njuna prizadevanja k ozaveščanju o varovanju čistih voda tudi za prihodnje generacije. »Vode ne smejo biti kemični koktajl. Ljudje sicer vedo, da se dela škoda, ampak ne vedo, kolikšna je že,« je opozorila Helga Piaget.

Spoznanja za prihodnost človeške ribice

Ob nedavnem obisku sta mama in hči obiskali tudi Jamski laboratorij Tular v Kranju na povabilo Magdalene in Gregorja Aljančiča iz Društva za jamsko biologijo. Povedala sta jima, da so skoraj vse, kar danes vemo o življenju te dvoživke, odkrili v laboratorijih, daleč stran od njihovega naravnega okolja, ki je človeku le delno dostopno. Pravzaprav je Tular, kot sta še razložila obiskovalkama, edini tovrstni laboratorij v Sloveniji, poleg podzemeljskega laboratorija v Moulisu v Franciji pa tudi edini kraj, kjer se človeške ribice uspešno razmnožujejo izven narave. S tem je v Kranju pred dobrimi 55 leti začel speleobiolog Marko Aljančič (1933–2007), njegovo delo nadaljuje sin Gregor. V laboratoriju preučujejo življenje človeške ribice in njene prilagoditve na jamsko okolje, s posebnim poudarkom na njenem varstvu. »Najprej jih moramo čim bolje poznati, da nam jih bo uspelo ohraniti v naravi,« je poudaril Gregor. V Tularju trenutno gojijo 43 človeških ribic in z vznemirjenjem čakajo nadaljnjih ugotovitev o njihovem razmnoževanju, ta spoznanja so osnova tudi za uspešnejšo gojitev v Postojnski jami. Od leta 2002 v laboratoriju opazujejo tudi še bolj ogroženo črno človeško ribico iz Bele krajine.

Strokovna predstavitev tudi v Monaku

Jamski laboratorij Tular razvija inovativno forenzično metodo zaznavanja sledov okoljske DNK človeške ribice v podzemni vodi, o kateri so junija poročali celo v prestižni reviji Science. Z njo bodo lahko ugotovili dejansko razširjenost in ohranjenost teh malih zmajčkov v naravi, sta obiskovalkama še pojasnila zakonca Aljančič. Helga Piaget in Fiona Tan sta bili nad videnim in povedanim tako navdušeni, da bosta Jamski laboratorij Tular povabili k strokovni predstavitvi človeške ribice v znanem Oceanografskem muzeju v Monaku. Tam bodo človeško ribico lahko občudovali v živo, ne da bi jih pri tem motili – z neposrednim infrardečim video prenosom iz majhne jame pod Kranjem. K nam pa se bosta še vrnili, z zadovoljstvom ugotavljata tudi, da je Slovenija precej ekološko naravnava in sta že v dogovorih za izvajanje delavnic za otroke v t. i. zelenih šolah na temo ohranjanja čistih voda. Morda bodo jeseni skupaj obiskali katero od gorenjskih osnovnih šol. »Passion Sea je izobraževalno-umetniški-okoljski projekt, ki ga podpira Fundacija Princa Alberta II. Delujemo povsod po svetu, svoja sporočila promoviramo celo skozi šport, glasbo, film. Delamo vse za to, da vode zavarujemo pred onesnaženjem. In to morajo spoznati že najmlajši,« je sklenila Helga Piaget.

Za darilo človeška ribica

Magdalena in Gregor Alj­ančič sta gostjama iz Monaka podarila človeško ribico, seveda ne pravo, ampak klekljano čipko z motivom človeške ribice oblikovalke Maje Bizjak iz Kranja. Avtorski vzorec za čipko je leta 2015 Bizjakova izdelala sama, za osnovo ji je služila risba Gregorja Aljančiča. Tako je nastal tudi motiv čipke po znaku Jamarskega društva Carnium Kranj. Majino izvirno čipko prepletenih človeških ribic hrani v stalni zbirki Slovenski etnografski muzej. Ja, ti mali zmajčki so zares navdihujoči, ker so tako izjemni.