Ne želimo biti inkasanti

Po poldrugem mesecu, odkar je prevzela vodenje gorenjske policije, se je včeraj javnosti predstavila nova direktorica Policijske uprave Kranj Melita Močnik.

Kranj – Šestinpetdesetletna Brežičanka Melita Močnik, ki že dolga leta živi v Ljubljani, je univerzitetna diplomirana pravnica, ki je bila sprva zaposlena v gospodarstvu, dokler se ni leta 1992 preselila v carinsko upravo, leta 1994 pa je kariero nadaljevala pri Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce v Ljubljani. Štiri leta kasneje se je zaposlila v policiji, kjer je zdaj že 23 let in kjer, kot sama ugotavlja, bo verjetno tudi dočakala upokojitev.

V okviru policijske kariere je bila zaposlena na različnih delovnih mestih na ravni Generalne policijske uprave, kjer je pridobila bogate, tudi mednarodne izkušnje na področju upravljanja meja. Ne nazadnje je pred prihodom v Kranj 29. marca letos, ko je zamenjala Boštjana Glaviča, ki je prevzel vodenje PU Ljubljana, opravljala delo vodje Sektorja mejne policije na Generalni policijski upravi.

Prva ženska na čelu policijske uprave

Močnikova v policiji premike tudi mejnike. Po Tatjani Bobnar, prvi generalni direktorici policije (2018–2020), je prva ženska na ravni direktorja policijske uprave, pred tem je bila tudi prva šefica mejne policije v Sloveniji. »Upam, da sem bila izbrana za vodenje kranjske policijske uprave zaradi 23-letne kariere v policiji, izobrazbe, zaradi izkušenj in ne nazadnje tudi zaradi tega, ker bo na PU Kranj po vstopu Hrvaške v schengenski sistem ostala ena večjih, če ne celo največja točka vstopa v Republiko Slovenijo na zunanji meji. Ko bo Hrvaška v schengnu, bomo imeli samo pet točk na zunanji meji – dve pristanišči in tri letališča. Brnik zraven Luke Koper tako ostaja ena največjih točk na zunanji meji, ki jo bomo še upravljali,« dejala.

Prvi občutki na Gorenjskem so zelo pozitivni. »Sprejem kolegov na PU Kranj moram oceniti kot odprt, profesionalen in spoštljiv,« je dejala. Obiskala je že vse policijske postaje in spoznala njihova vodstva, imela je tudi že več širših strokovnih kolegijev. Stavbe policijskih postaj so po njeni oceni v dobrem stanju z izjemo policijske postaje na Jesenicah, kjer pa so predvsem pogoje za delo z nekaterimi investicijami, predelavami že izboljšali. Tudi lokacija Policijske postaje Jesenice je še predmet pomislekov lokalne skupnosti, čeprav intervencijski časi tega ne izkazujejo, je povedala.

Prvi izziv predsedovanje Svetu EU

Največji letošnji izziv gorenjskih policistov je zagotovo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici leta, saj se bo glavnina dogodkov na najvišji ravni, kolikor bodo seveda dopuščale epidemiološke razmere, odvijala na Brdu pri Kranju. »Vse prebivalstvo Gorenjske, predvsem na trasi Ljubljana–Brdo pri Kranju, bomo sproti pozivali k precejšnjemu potrpljenju. Vse je seveda odvisno, koliko dogodkov na najvišji ravni in tudi ostalih bo izvedenih v živo. Kot vidite, se stvari premikajo v želeno smer, tako da se pripravljamo in smo pripravljeni, imamo načrte. V živo smo to v manjšem obsegu preizkusili že sedaj, ko smo gostili vrh Brdo - Brioni,« je dejala. »Narediti bomo morali vse in več, da zagotovimo varnost in dobro počutje naših visokih gostov. Za zdaj se izkazuje, da bodo okoliški prebivalci obremenjeni samo s povečanim številom spremstev, patrulj. Seveda varnostni ukrepi so tudi fizično varovanje, prisotnost policije v skupnosti, še posebej v okolici Brda. Želimo si, da bi bila obremenjenost prebivalcev čim manjša, a na drugi strani je tudi varnost treba zagotoviti. Tudi varnost teh dogodkov je eden od kazalnikov uspešnega predsedovanja,« je še razložila Močnikova in dodala, da se bodo pri izvajanju varnostnih nalog oprli tudi na pomoč policistov iz drugih policijskih uprav in na pomožne policiste, ki jih je na Gorenjskem zadovoljivo število.

Glede kadrovske podhranjenosti PU Kranj je Močnikova dejala, da delijo usodo ostalih policijskih uprav, kar je posledica nekajletnega nezaposlovanja na novo v policiji. »Ta trend se zdaj obrača, nekaj novih kolegov na PU Kranj pričakujemo že letos, veliko pa si obetamo od generacije, ki prihaja naslednje leto, ki je močna. Na dolgi rok verjamem, da bomo sposobni nadomestiti manko kadra,« je razložila. Po vstopu Hrvaške v schengen si precej obetajo tudi od razdelitve kadrov, ki bodo še ostali na zunanji meji. »Tu se bomo tudi zaradi razširitve Fraporta postavili v prvo vrsto, predvsem za policiste z izkušnjami mejne kontrole. Fraport naj bi s 1. julijem na novem terminalu sprejel že nove goste in temu se prilagajamo tudi mi. Zelo smo zadovoljni z novimi pogoji dela. Med drugim bomo pomanjkanje kadra reševali z uvedbo avtomatskih vrat za mejno kontrolo. Intenzivno se torej pripravljamo za prevzem svojih delovnih prostorov na letališču, kar je povezano tudi z začetkom predsedovanja Svetu EU s 1. julijem,« je povedala Močnikova in dodala, da si obetajo, da bodo v naslednjih dveh letih na novo zaposlili okoli petdeset policistov.

Manj kaznivih dejanj in prekrškov

Varnostno situacijo na Gorenjskem v prvem letošnjem četrtletju Močnikova ocenjuje kot dobro. Manj je bilo prekrškov, opazno manj je bilo kaznivih dejanj, boljša je bila tudi njihova preiskanost, na kar so vplivali tudi epidemiološki ukrepi, delo policistov na kontrolnih točkah, odsotnost turistov ... »Kazalniki so za prvo četrtletje zelo pozitivni. Zelo smo proaktivni z večanjem ukrepov na področju varnosti cestnega prometa v povezavi z manjšanjem deleža glob in povečevanjem opozoril, delitvijo letakov, prisotnostjo na družbenih omrežjih ... Ne bi želeli biti inkasanti, v lokalni skupnosti si želimo drugačnih stikov z javnostjo. Istočasno pa moramo gledati, da raven splošne varnosti na ta račun ne bi padla. Kar je včasih težko, ampak s pametnimi potezami in premišljenimi koraki se da, pri čemer nam generalna policijska uprava daje proste roke, da načine, kako bomo to izpeljali, prilagodimo specifiki regionalne in lokalne skupnosti.«

V pogovoru z novinarji se je Močnikova dotaknila tudi odmevnega in občutljivega primera preprečitve strelskega pohoda po šolah in drugih javnih ustanovah na Gorenjskem. »Zaradi globalizacije se bojim, da, žal, slej ko prej tudi Slovenija ne bo mogla ostati bela lisa, kjer se take stvari ne bi dogajale. Vesela sem, da so vsi ostali deležniki – od šol, sociologov, psihologov – prepoznali izziv, ki ga bomo morali skupaj naslavljati. Kako namreč na pameten, nediskriminatoren način prepoznati tiste, ki bi se morebiti na tak način želeli uveljaviti na neki šoli v neki skupnosti. To je dolgotrajen proces in samo srečni smo, da nas je to šele zdaj zadelo,« je povedala.