Delo z mladimi je izziv

Prof. dr. Iztok Podbregar je v aprilu za mandatno obdobje štirih let ponovno prevzel vodenje Fakultete za organizacijske vede (FOV) Univerze v Mariboru. Gorenjska ima po njegovem kot ena najbolj razvitih regij izjemne priložnosti in želi si, da bi še več teh priložnosti udejanjili v praksi, skozi znanstveno raziskovalno delo na eni in aplikativne rešitve na drugi strani.

V tem tednu so se študentje lahko začeli vračati v predavalnice, a na vaši fakulteti za zdaj še samevajo. Zakaj ste se odločili še počakati z vrnitvijo študentov?

Ta čas smo neposredno pred zaključkom spomladanskega dela pedagoškega procesa, ko se začenja že tudi spomladanski del izpitnih rokov. Zato z namenom, da kar najmanj motimo pedagoški proces, vsakemu posameznemu profesorju prepuščamo odločitev, kako bo izvedel in dokončal študijski proces in izpite. Glede na to, da prvi letniki v tem študijskem letu skoraj niso bili prisotni na fakulteti, pa jim nameravamo v juniju prek različnih dogodkov ponuditi možnost, da se bolje spoznajo in dobijo tudi fizični stik s fakulteto. Obenem pa smo študentom tudi v času najostrejših omejitev ob predhodni najavi omogočali obisk naše knjižnice, tudi profesorji so jim bili vedno na voljo.

Kako je potekalo delo na daljavo – kaj ste se novega naučili iz tega, s kakšnimi težavami ste se spopadali?

Ne glede na to, da imamo res dolgoletne izkušnje na področju e-študija, pa se je izkazalo, da je vendarle zelo pomemben tudi neposredni stik, ko profesor lahko reagira na trenutne potrebe študentov. Zato preučujemo, kako bi naš študijski proces še nadgradili v tem smislu in omogočili delo na daljavo tudi v kakšnih drugačnih oblikah. Mi imamo namreč veliko študentov iz tujine, ki ta čas zelo težko potujejo iz ene države v drugo, zato bi bilo to zanje zelo dobrodošlo. Na daljavo smo izpeljali tudi naše tradicionalne konference in informativne dneve, prav tako se trudimo podelitev diplom na daljavo izpeljati na svečan način; seveda pa je neposredna podelitev zagotovo veliko bolj čustven dogodek.

Pred leti je bila fakulteta tarča številnih očitkov, povezanih tudi z velikimi finančnimi izgubami. Kako poslujete danes in na kakšen način ste se trudili fakulteti povrniti ugled?

Fakulteta pokriva organizacijske vede, ki so pomembne za vsa področja življenja in dela – podjetij, javnega sektorja, državne uprave in ne nazadnje zasebnega življenja. V tem pogledu je bilo zelo težko z omejenimi sredstvi in viri narediti korake naprej. To je bil izziv tako za vodstvo fakultete kot vse zaposlene, ki so se marsičemu odrekli, da smo počasi spet krenili na pot dviga ravni ugleda, kakovosti dela ... Odraz tega je ponovna rast števila študentov, naša revija Organizacija je prišla v pomembne mednarodne znanstvene baze, pa tudi število projektov z gospodarstvom in mednarodnih znanstvenih projektov se je v zadnjih letih pomembno dvignilo. Poleg programov, ki jih tradicionalno izvajamo v treh stebrih in jih stalno nadgrajujemo, smo akreditirali še dva nova programa: menedžment v športu ter naš najmlajši in ta čas zelo aktualen program krizni menedžment. Tik pred zaključkom mojega prvega mandata nam je država odobrila še dve študijski področji, to sta informacijske tehnologije in tehnika. Trend v Evropi pa je tudi povezati univerze v kakovostne grozde univerz in naša ambicija je, da poskušamo zgraditi nov mednarodni študijski program z ugledno fakulteto oziroma univerzo v Evropski uniji.

Pretekla leta je na vaši fakulteti zaznamoval tudi velik upad študentov. Se je trend že obrnil – koliko je vpisanih študentov v letošnjem šolskem letu tako na rednem kot izrednem študiju?

Od leta 2016 rastemo po številu študentov; če smo takrat imeli približno petsto študentov, jih je ta čas vpisanih skoraj tisoč. Pomembno se dviguje zlasti delež tujih vpisanih študentov, ki zdaj predstavljajo že od sedem- do osemodstotni delež. Naša fakulteta ima namreč mednarodno akreditacijo, kar omogoča, da po diplomi nadaljuješ delo kjerkoli v Evropi. Glede izrednega študija: po zadnji gospodarski krizi so se tako podjetja kot akademski prostor zelo zaprli sami vase, takrat se je tudi zelo okrnilo štipendiranje, ki je v tem klasičnem smislu preživeto. Sicer pri nas na vseh programih še obstaja interes za izredni študij, a v bistveno manjšem obsegu, kot je bilo to včasih značilno za to fakulteto.

Koliko mest ste razpisali za prihodnje študijsko leto?

Po prvem prijavnem roku je zapolnjena že več kot polovica razpisanih študijskih mest, v drugem prijavnem roku pa po navadi od 80- do 100-odstotno zapolnimo še preostala razpisana mesta. Pri tem bi izpostavil naš program menedžment v zdravstvu, ki ga izvajamo skupaj z mariborsko fakulteto za zdravstvo – to bodo pomembni kadri, če se bo v zdravstvu na Gorenjskem v prihodnje kaj premaknilo z novo bolnišnico.

Vaša vizija, ste napovedali, temelji na razvoju ugledne izobraževalne in znanstvenoraziskovalne institucije, katere diplomanti so ali pa bodo iskani in spoštovani na trgu oziroma v okolju. Kako nameravate to doseči?

Poskušali se bomo še bolj povezati z gospodarstvom. Ta čas že izvajamo prakse, v katere se vključujejo mentorji iz podjetij. Pri razvoju programov pa sodelujejo programski sveti, v katere so kot člani vpeti ljudje iz okolja. Skozi raziskovalne projekte, nove programe, aktivno promocijo svojega dela in iskanje novih rešitev bomo poskušali delati naprej po načelu postopnih korakov rasti.

Kako pomembno je, da fakulteta ve, kje se bodo študentje lahko zaposlili, še prej pa prepoznati potrebe v okolju in od tam črpati ...

Že več let imamo na fakulteti razvit karierni center, ki neposredno skrbi za vsakega posameznega študenta. Obenem se na karierni center obračajo podjetja oziroma sami aktivno stopamo v stik s podjetji. Skozi različne oblike, tudi študije primerov, rešujemo zahtevne probleme v podjetjih, prav tako se povezava s podjetji gradi skozi diplomska dela in strokovno prakso.

Podjetja imajo v zadnjem času precej težav s pridobivanjem kadra. Kako pomembno je zato sodelovanje s fakultetami?

Podjetja se ta čas premalo zavedajo problema kadrov oziroma človeških virov. Ko se bomo bolj zavedali, da so organizacija ljudje in da brez ljudi ni nič, potem bomo tudi ugotovili, da brez ljudi dolgoročno ne bo rezultatov.

V čem vi vidite poslanstvo dekana Fakultete za organizacijske vede UM?

Dekan fakultete je organizacijski vodja in motivator, moja glavna naloga je, da poskušam prepoznati deležnike iz različnih okolij in jih povezati s fakulteto. To je tudi moj osebni izziv: da glede na bogate in raznolike izkušnje, ki sem jih pridobil, poskušam to udejanjati. Dejstvo je, da ima Gorenjska kot ena najbolj razvitih regij izjemne priložnosti, in želel bi si, da bi še več teh priložnosti udejanjili v praksi, skozi znanstveno raziskovalno delo na eni in aplikativne rešitve na drugi strani – recimo za pametna mesta, industrijo 5.0 in podobno. S tem bi postali zanimivi za študente, omogočilo bi tudi globalno povezovanje.

Kateri so glavni poudarki oziroma glavne zaveze iz vašega programa, v katero smer boste »zapeljali« prihodnji razvoj fakultete?

V tem mandatu sem predvidel še posebno mesto prodekana za razvoj. Moti me, da je gorenjska regija nekoliko preveč usmerjena proti Ljubljani, ta regija mora zaživeti samostojno in začeti tekmovati z ljubljansko regijo. Svoje »tekmovalce« moramo iskati čez mejo – v Vidmu, Celovcu in dlje.

Imate bogate vodstvene izkušnje v gospodarstvu, javni upravi in Slovenski vojski, med drugim ste bili tudi svetovalec predsednika RS za nacionalno varnost. Kako vam te izkušnje pridejo prav pri vodenju fakultete?

Resnično imam bogate izkušnje iz različnih okolij, a ves čas mi je bil izziv delo z mladimi; s fakulteto sem povezan od leta 1993. Izkušnje, ki sem jih pridobil v drugih okoljih, mi omogočajo, da še lažje motiviram sodelavce. V tej koži se zelo dobro počutim, in čeprav sem prej opravljal tudi zahtevnejše in odgovornejše funkcije, imam delo z mladimi najraje. Od naših študentov se zelo veliko naučim.

Kako »živa« je še danes ideja o ustanovitvi gorenjske univerze?

Fakulteta ima že več kot šestdesetletno tradicijo in smo med ustanovitelji mariborske univerze, a se vse bolj kaže, da je ta ureditev v določenem delu že preživeta. Želel bi si, da gorenjsko okolje, gospodarstvo začuti potrebo po boljšem povezovanju. Kot institucija bomo še naprej delovali v korist lokalnega okolja in univerze, katere del smo. Vsebinsko in s kakovostnim delom pa bomo vsekakor pripravljeni, če bo kdaj prišlo do takih sprememb.