Za ogled fresk in akvarelov Maje Šubic je bila v prostorih Loškega muzeja precejšnja gneča.

Tista lepa narava

V prostorih prirodoslovne zbirke Loškega muzeja so v torek odprli razstavo Tistega lepega dne, razstavo fresk in slik akademske slikarke Maje Šubic.

Grajska kapela Škofjeloškega gradu, kjer je potekal slovesni program, je bila premajhna za vse, ki so prišli na odprtje razstave del slikarke Maje Šubic, zato so mnogi dogodek zgolj »ujeli« na dolgem muzejskem hodniku. »Seveda smo veseli tako velikega obiska, kar dokazuje, da je Maja Šubic v Škofji Loki in na Gorenjskem zelo priljubljena umetnica,« je zadovoljna povedala direktorica muzeja Jana Mlakar in nadaljevala, da so se v želji poživitve prostora, ki je del naravoslovne zbirke, odločili k sodelovanju povabiti domačo umetnico. »Gre za veliko ljubiteljico narave, s katero so pogosto povezani tudi motivi njenih del, hkrati pa na ta način želimo svoje mesto podeliti tudi slikarski rodbini Šubic, katere najmlajša predstavnica je prav Maja.« Tudi zato bo razstava nekaj časa imela značaj stalne postavitve.

Že pred leti so v Loškem muzeju prenovili zbirko živali in stena na nasprotni strani zbirke je kar klicala k novi vsebini. Šubičeva je povabilo muzeja vzela za izziv, zato je posebej za to priložnost izdelala nove freske na lehnjaku in akvarele v mešani tehniki. »Vse rastline, ki jih vidite na stenah, so iz škofjeloške okolice. Naslikala sem jih v akvarelni tehniki, v nekoliko povečani obliki so bile kasneje izrezane in nalepljene na ročno izdelan papir iz Valantove delavnice,« je povedala avtorica del in dodala, da so freske pravzaprav fragmenti ene same freske, povezuje pa jih s tretjim dnem, ko je Bog ustvarjal rastline. V nadaljevanju sta tu še dve freski, imenovani »Thinking path«, kar pomeni pot razmišljanja in sta neposredno povezani s Charlesom Darwinom, ki se je pogosto sprehajal po podobni pokrajini nedaleč od svojega doma. Zakaj naslov Tistega lepega dne? »Ker je lep dan, kadar vidimo rože, in bomo nekega lepega dne spoznali in začutili, kako je nastal svet.« Zbrano občinstvo je v duhovitem nagovoru nagovorila družinska prijateljica Šubicev, dramska igralka Polona Vetrih, v glasbenem programu pa sta nastopili flavtistki Mojca Zaplotnik in Janja Šušnjar ter tolkalska skupina Otroci ritmov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 19. maj 2008 / 07:00

Voditelj, ki izdeluje kolesa

Pred kratkim je vodenje oddaje Posnetki zadetki na TV3 namesto Adela prevzel Jaka Mihelič, ki je dejaven tudi na številnih drugih področjih. Dobro ga poznajo poslušalci Radia Študent, sicer pa je po s...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 16. maj 2017 / 19:26

Poldrugo stoletje Ivana Groharja

Groharja častimo kot malokoga, tako na Gorenjskem kot na Slovenskem. A ni bilo zmeraj tako, skozi življenje se je prebijal z mnogimi mukami, bilo je pravi pasijon, hude preizkušnje je preživljal tako...

Šport / torek, 16. maj 2017 / 19:21

Škofjeločan slavil v Kopru

Sašo Bertoncelj je tretjič zmagal na tekmi svetovnega pokala v športni gimnastiki.

Kronika / torek, 16. maj 2017 / 19:19

Uspel s tretjino zahtevka

Osem let po bombnem napadu na kranjsko policijsko stavbo, za kar sta bila neupravičeno obsojena Kranjčana Stanko Radojević in Dejan Savić, je sodišče slednjemu prisodilo 46 tisoč evrov odškodnine.

Žirovnica / torek, 16. maj 2017 / 19:18

Rojstni hiši bodo prenovili

Država napoveduje, da bo v prihodnjih letih prenovila Prešernovo in Finžgarjevo rojstno hišo.

GG Plus / torek, 16. maj 2017 / 19:13

Stodesetletni Sejalec v stotih Snovanjih

Stota številka Snovanj je v znamenju dveh obletnic: 150. obletnice rojstva slikarja Ivana Groharja (1867–1911) in 30. obletnice smrti kiparja Toneta Logonderja (1932–1987); dodajmo še tretjo: 110-letn...