Za ogled fresk in akvarelov Maje Šubic je bila v prostorih Loškega muzeja precejšnja gneča.

Tista lepa narava

V prostorih prirodoslovne zbirke Loškega muzeja so v torek odprli razstavo Tistega lepega dne, razstavo fresk in slik akademske slikarke Maje Šubic.

Grajska kapela Škofjeloškega gradu, kjer je potekal slovesni program, je bila premajhna za vse, ki so prišli na odprtje razstave del slikarke Maje Šubic, zato so mnogi dogodek zgolj »ujeli« na dolgem muzejskem hodniku. »Seveda smo veseli tako velikega obiska, kar dokazuje, da je Maja Šubic v Škofji Loki in na Gorenjskem zelo priljubljena umetnica,« je zadovoljna povedala direktorica muzeja Jana Mlakar in nadaljevala, da so se v želji poživitve prostora, ki je del naravoslovne zbirke, odločili k sodelovanju povabiti domačo umetnico. »Gre za veliko ljubiteljico narave, s katero so pogosto povezani tudi motivi njenih del, hkrati pa na ta način želimo svoje mesto podeliti tudi slikarski rodbini Šubic, katere najmlajša predstavnica je prav Maja.« Tudi zato bo razstava nekaj časa imela značaj stalne postavitve.

Že pred leti so v Loškem muzeju prenovili zbirko živali in stena na nasprotni strani zbirke je kar klicala k novi vsebini. Šubičeva je povabilo muzeja vzela za izziv, zato je posebej za to priložnost izdelala nove freske na lehnjaku in akvarele v mešani tehniki. »Vse rastline, ki jih vidite na stenah, so iz škofjeloške okolice. Naslikala sem jih v akvarelni tehniki, v nekoliko povečani obliki so bile kasneje izrezane in nalepljene na ročno izdelan papir iz Valantove delavnice,« je povedala avtorica del in dodala, da so freske pravzaprav fragmenti ene same freske, povezuje pa jih s tretjim dnem, ko je Bog ustvarjal rastline. V nadaljevanju sta tu še dve freski, imenovani »Thinking path«, kar pomeni pot razmišljanja in sta neposredno povezani s Charlesom Darwinom, ki se je pogosto sprehajal po podobni pokrajini nedaleč od svojega doma. Zakaj naslov Tistega lepega dne? »Ker je lep dan, kadar vidimo rože, in bomo nekega lepega dne spoznali in začutili, kako je nastal svet.« Zbrano občinstvo je v duhovitem nagovoru nagovorila družinska prijateljica Šubicev, dramska igralka Polona Vetrih, v glasbenem programu pa sta nastopili flavtistki Mojca Zaplotnik in Janja Šušnjar ter tolkalska skupina Otroci ritmov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / torek, 11. november 2014 / 13:31

Izkupiček od prireditve za delovanje kluba

Bled – Smučarski klub Bled ima v svojih vrstah več kot petdeset članov, mladi tekmovalci se udeležujejo domačih in mednarodnih tekmovanj. Denar za delovanje kluba zbirajo tudi s prireditvami, temu...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / nedelja, 14. maj 2017 / 20:12

Zapeli bodo po loško in gorenjsko

Na 17. Večeru slovenskih viž v narečju, ki ga bo 9. junija v Škofji Loki priredil Radio Sora v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton, bo občinstvo slišalo devet novih viž v sedmih različnih narečjih...

GG Plus / nedelja, 14. maj 2017 / 19:15

Korenine in veje Jurijevega drevesa

Jurij Kumer s Hotavelj je v knjigi Korenine in veje mojega drevesa zbral veliko podatkov o svojih prednikih, opisal svojo življenjsko pot in zapisal marsikatero zanimivost o Vresjakovi domačiji.

Kultura / nedelja, 14. maj 2017 / 19:13

Vezi med človekom in naravo

V Layerjevi hiši je do konca maja na ogled zanimiva razstava z ekološkim pridihom Kamni ustvarjalke Anje Podreka.

Razvedrilo / nedelja, 14. maj 2017 / 19:06

Paleta okusov

Teden v Kranjski Gori je minil v kulinaričnem vzdušju. Med 8. in 11. majem je namreč Zgornjesavska dolina gostila Mednarodni kulinarični festival 2017. Dobili pa smo tudi letošnjo Tuševo kuharsko zvez...

GG Plus / nedelja, 14. maj 2017 / 19:03

Novi Slovenski biografski leksikon

»BERGINC, lvan (domače ime, vzdevek Štrukelj), gorski vodnik, alpinist (r. 20. 4. 1867, Trenta; u. 24. 5. 1926, Trenta). Oče Anton, kmet, mati Ana (Jožefa), r. Stergulc. / V mladosti se je...