Za ogled fresk in akvarelov Maje Šubic je bila v prostorih Loškega muzeja precejšnja gneča.

Tista lepa narava

V prostorih prirodoslovne zbirke Loškega muzeja so v torek odprli razstavo Tistega lepega dne, razstavo fresk in slik akademske slikarke Maje Šubic.

Grajska kapela Škofjeloškega gradu, kjer je potekal slovesni program, je bila premajhna za vse, ki so prišli na odprtje razstave del slikarke Maje Šubic, zato so mnogi dogodek zgolj »ujeli« na dolgem muzejskem hodniku. »Seveda smo veseli tako velikega obiska, kar dokazuje, da je Maja Šubic v Škofji Loki in na Gorenjskem zelo priljubljena umetnica,« je zadovoljna povedala direktorica muzeja Jana Mlakar in nadaljevala, da so se v želji poživitve prostora, ki je del naravoslovne zbirke, odločili k sodelovanju povabiti domačo umetnico. »Gre za veliko ljubiteljico narave, s katero so pogosto povezani tudi motivi njenih del, hkrati pa na ta način želimo svoje mesto podeliti tudi slikarski rodbini Šubic, katere najmlajša predstavnica je prav Maja.« Tudi zato bo razstava nekaj časa imela značaj stalne postavitve.

Že pred leti so v Loškem muzeju prenovili zbirko živali in stena na nasprotni strani zbirke je kar klicala k novi vsebini. Šubičeva je povabilo muzeja vzela za izziv, zato je posebej za to priložnost izdelala nove freske na lehnjaku in akvarele v mešani tehniki. »Vse rastline, ki jih vidite na stenah, so iz škofjeloške okolice. Naslikala sem jih v akvarelni tehniki, v nekoliko povečani obliki so bile kasneje izrezane in nalepljene na ročno izdelan papir iz Valantove delavnice,« je povedala avtorica del in dodala, da so freske pravzaprav fragmenti ene same freske, povezuje pa jih s tretjim dnem, ko je Bog ustvarjal rastline. V nadaljevanju sta tu še dve freski, imenovani »Thinking path«, kar pomeni pot razmišljanja in sta neposredno povezani s Charlesom Darwinom, ki se je pogosto sprehajal po podobni pokrajini nedaleč od svojega doma. Zakaj naslov Tistega lepega dne? »Ker je lep dan, kadar vidimo rože, in bomo nekega lepega dne spoznali in začutili, kako je nastal svet.« Zbrano občinstvo je v duhovitem nagovoru nagovorila družinska prijateljica Šubicev, dramska igralka Polona Vetrih, v glasbenem programu pa sta nastopili flavtistki Mojca Zaplotnik in Janja Šušnjar ter tolkalska skupina Otroci ritmov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / / 17:44

O srečnem zakonu, II.

Potem ko smo si priznali, da zakonsko zadovoljstvo ni stvar sreče, ki pride ali ne pride, in ko si upamo prositi za naklonjenost in pozornost, si moramo priznati, da je za dober odnos treb...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 30. junij 2018 / 18:30

Kdo je bil don Kosto Selak (1893–1968)

Imenovani gorenjski rojak je umrl 12. junija 1968 med brati frančiškani v samostanu na Brezjah. Pol stoletja po njegovi smrti je res že čas, da ga bolje spoznamo in se zavemo, da je bil tudi pomemben...

GG Plus / sobota, 30. junij 2018 / 18:28

Dediščina arheološkega kustodiata Gorenjskega muzeja

Arheološki Kranj je poznan v svetu po najdbah iz Lajha, odkritih konec 19. in na začetku dvajsetega stoletja. Odkopanih je bilo okoli sedemsto grobov z zlatim in srebrnim nakitom, meči, dolgimi nož...

Slovenija / sobota, 30. junij 2018 / 18:26

Spomin in opomin s Peršmana

Na obnovljeni Peršmanovi domačiji v dolini Lepene nad Železno Kaplo, pod Peco na koroški strani je bilo v nedeljo tradicionalno spominsko srečanje Zveze koroških partizanov in prijateljev protifaši...

Kronika / sobota, 30. junij 2018 / 18:24

Prevara s telefonskimi klici

Kranj – Eden od slovenskih telekomunikacijskih operaterjev je policijo ta teden obvestil o pojavu t. i. wangiri klicev. Gre za klic, ki ga prejme uporabnik mobilnega telefona in se takoj po prvem z...

Gospodarstvo / sobota, 30. junij 2018 / 18:23

Največ težav s plesnijo

Po zakasneli saditvi krompirja, ki jo je povzročila preveč namočena zemlja, se pridelovalci letos soočajo s tremi velikimi problemi: plesnijo, črno nogo in pokanjem gomoljev. Kljub težavam bi letina l...