Za ogled fresk in akvarelov Maje Šubic je bila v prostorih Loškega muzeja precejšnja gneča.

Tista lepa narava

V prostorih prirodoslovne zbirke Loškega muzeja so v torek odprli razstavo Tistega lepega dne, razstavo fresk in slik akademske slikarke Maje Šubic.

Grajska kapela Škofjeloškega gradu, kjer je potekal slovesni program, je bila premajhna za vse, ki so prišli na odprtje razstave del slikarke Maje Šubic, zato so mnogi dogodek zgolj »ujeli« na dolgem muzejskem hodniku. »Seveda smo veseli tako velikega obiska, kar dokazuje, da je Maja Šubic v Škofji Loki in na Gorenjskem zelo priljubljena umetnica,« je zadovoljna povedala direktorica muzeja Jana Mlakar in nadaljevala, da so se v želji poživitve prostora, ki je del naravoslovne zbirke, odločili k sodelovanju povabiti domačo umetnico. »Gre za veliko ljubiteljico narave, s katero so pogosto povezani tudi motivi njenih del, hkrati pa na ta način želimo svoje mesto podeliti tudi slikarski rodbini Šubic, katere najmlajša predstavnica je prav Maja.« Tudi zato bo razstava nekaj časa imela značaj stalne postavitve.

Že pred leti so v Loškem muzeju prenovili zbirko živali in stena na nasprotni strani zbirke je kar klicala k novi vsebini. Šubičeva je povabilo muzeja vzela za izziv, zato je posebej za to priložnost izdelala nove freske na lehnjaku in akvarele v mešani tehniki. »Vse rastline, ki jih vidite na stenah, so iz škofjeloške okolice. Naslikala sem jih v akvarelni tehniki, v nekoliko povečani obliki so bile kasneje izrezane in nalepljene na ročno izdelan papir iz Valantove delavnice,« je povedala avtorica del in dodala, da so freske pravzaprav fragmenti ene same freske, povezuje pa jih s tretjim dnem, ko je Bog ustvarjal rastline. V nadaljevanju sta tu še dve freski, imenovani »Thinking path«, kar pomeni pot razmišljanja in sta neposredno povezani s Charlesom Darwinom, ki se je pogosto sprehajal po podobni pokrajini nedaleč od svojega doma. Zakaj naslov Tistega lepega dne? »Ker je lep dan, kadar vidimo rože, in bomo nekega lepega dne spoznali in začutili, kako je nastal svet.« Zbrano občinstvo je v duhovitem nagovoru nagovorila družinska prijateljica Šubicev, dramska igralka Polona Vetrih, v glasbenem programu pa sta nastopili flavtistki Mojca Zaplotnik in Janja Šušnjar ter tolkalska skupina Otroci ritmov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 22. januar 2019 / 12:15

Oba zanikala, da bi tepla Matevža

Zakonca Gloria in Franc Kleindienst sta včeraj na kranjskem sodišču zatrdila, da nihče od njiju ni sodeloval pri brutalnem pretepanju jeseniškega brezdomca Matevža Potočnika Muzge septembra lani.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 3. december 2007 / 07:00

Planincu spodrsnilo

Stara Fužina - V soboto ob 13.25 so Operativno komunikacijski center Policijske uprave Kranj obvestili, da se je na planini Voje poškodoval 54-letni planinec iz Ljubljane. Na pot...

Zanimivosti / ponedeljek, 3. december 2007 / 07:00

Zbor parkeljnov treh dežel

Prihod Miklavža že od nekdaj naznanjata rožljanje z verigami in grozljivo tuljenje peklenščkov ali parkeljnov.

Zanimivosti / ponedeljek, 3. december 2007 / 07:00

Kranjčani so plesali v Indiji

Skupina mladih plesalcev iz Kulturnega društva Qulenium Kranj se je skupaj z mentorji in spremljevalci udeležila 8. mednarodnega otroškega festivala odrskih umetnosti v New Delhiju.

Kranj / ponedeljek, 3. december 2007 / 07:00

Brdo do konca junija srce Evrope

V soboto so slovesno odprli sodobno opremljen Kongresni center Brdo, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta gostil skoraj vse dogodke predsedovanja Slovenije EU.

Kranj / ponedeljek, 3. december 2007 / 07:00

Dolgovi že skoraj poplačani

Pred enim letom je vodenje krajevne skupnosti prevzela popolnoma nova ekipa, ki ima že marsikaj pokazati. Pogovor s predsednikom krajevne skupnosti Predoslje Danilom Šenkom.