Za ogled fresk in akvarelov Maje Šubic je bila v prostorih Loškega muzeja precejšnja gneča.

Tista lepa narava

V prostorih prirodoslovne zbirke Loškega muzeja so v torek odprli razstavo Tistega lepega dne, razstavo fresk in slik akademske slikarke Maje Šubic.

Grajska kapela Škofjeloškega gradu, kjer je potekal slovesni program, je bila premajhna za vse, ki so prišli na odprtje razstave del slikarke Maje Šubic, zato so mnogi dogodek zgolj »ujeli« na dolgem muzejskem hodniku. »Seveda smo veseli tako velikega obiska, kar dokazuje, da je Maja Šubic v Škofji Loki in na Gorenjskem zelo priljubljena umetnica,« je zadovoljna povedala direktorica muzeja Jana Mlakar in nadaljevala, da so se v želji poživitve prostora, ki je del naravoslovne zbirke, odločili k sodelovanju povabiti domačo umetnico. »Gre za veliko ljubiteljico narave, s katero so pogosto povezani tudi motivi njenih del, hkrati pa na ta način želimo svoje mesto podeliti tudi slikarski rodbini Šubic, katere najmlajša predstavnica je prav Maja.« Tudi zato bo razstava nekaj časa imela značaj stalne postavitve.

Že pred leti so v Loškem muzeju prenovili zbirko živali in stena na nasprotni strani zbirke je kar klicala k novi vsebini. Šubičeva je povabilo muzeja vzela za izziv, zato je posebej za to priložnost izdelala nove freske na lehnjaku in akvarele v mešani tehniki. »Vse rastline, ki jih vidite na stenah, so iz škofjeloške okolice. Naslikala sem jih v akvarelni tehniki, v nekoliko povečani obliki so bile kasneje izrezane in nalepljene na ročno izdelan papir iz Valantove delavnice,« je povedala avtorica del in dodala, da so freske pravzaprav fragmenti ene same freske, povezuje pa jih s tretjim dnem, ko je Bog ustvarjal rastline. V nadaljevanju sta tu še dve freski, imenovani »Thinking path«, kar pomeni pot razmišljanja in sta neposredno povezani s Charlesom Darwinom, ki se je pogosto sprehajal po podobni pokrajini nedaleč od svojega doma. Zakaj naslov Tistega lepega dne? »Ker je lep dan, kadar vidimo rože, in bomo nekega lepega dne spoznali in začutili, kako je nastal svet.« Zbrano občinstvo je v duhovitem nagovoru nagovorila družinska prijateljica Šubicev, dramska igralka Polona Vetrih, v glasbenem programu pa sta nastopili flavtistki Mojca Zaplotnik in Janja Šušnjar ter tolkalska skupina Otroci ritmov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / petek, 8. avgust 2014 / 11:17

No More Faith na Hangarfestu

Gorenjska živi v pričakovanju 14. avgusta, ko bo na prvem festivalu Hangarfest pri Lahovčah poleg izkušenih skupin Siddharta, Big Foot Mama in pevca Petra Lovšina nastopila tudi skupina No More Faith....

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 18. december 2021 / 17:50

Nova generacija diplomantov MBA

Bled – Na IEDC – Poslovni šoli Bled so v petek podelili diplome letošnji in lanski generaciji diplomantov mednarodnega podiplomskega študija menedžmenta MBA, pet znanstvenih doktoratov ter naziva p...

Zanimivosti / sobota, 18. december 2021 / 17:50

Snežne radosti

Nizke temperature, ki vztrajajo blizu ledišča, še posebej veselijo najmlajše, saj to pomeni, da se bo zapadli sneg obdržal vsaj do božično-novoletnih počitnic. Zimskim radostim so se mnogi prepusti...

Kronika / sobota, 18. december 2021 / 17:47

Veliko povoženj divjadi

Kranj – Gorenjski policisti opozarjajo voznike, naj bodo pozorni na divjad na cesti. V zadnjih dneh so namreč obravnavali povečano število povoženj divjadi.

GG Plus / sobota, 18. december 2021 / 17:47

Spodbuda pri soočanju z izzivi

Zakaj pa ne? je svojo knjigo, ki bo izšla v teh dneh, naslovil učitelj angleščine David Stegu, doma od Sv. Duha. V njej je popisal dogodivščine, v katere ga je v minulih letih zanesel njegov popotnišk...

GG Plus / sobota, 18. december 2021 / 15:41

Planinski dom na Zelenici

Dom stoji na majhni ravnici Zeleniškega sedla med severnim ostenjem Begunjščice in južnim pobočjem obmejnega grebena Na Možeh. Prvo kočo na Zelenici je leta 1929 zgradilo pet zasebnikov, vendar je...