Kultura, gore in spomin na veliko vojno

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Bohinj / / 11:04

V Informacijskem centru Bohinjka v Stari Fužini so pred nedavnim pripravili literarni večer s predstavitvijo knjige Hude so res vojske bohinjske pisateljice in zbiralke ljudskega izročila Marije Cvetek ter knjige Glasba, ples in gore atleta, baletnika, glasbenika in alpinista Lovra Sodje.

Stara Fužina – Pred polno dvorano informacijskega središča je peto knjigo, Hude so res vojske, predstavila bohinjska raziskovalka ljudskega izročila, profesorica, etnologinja, poustvarjalka, pravljičarka in pisateljica Marija Cvetek, avtobiografijo Glasba, ples in gore pa je predstavil Lovro Sodja, glasbenik, profesor glasbe, mednarodni glasbeni organizator, publicist, kritik, novinar, nekdaj telovadec in baletnik pa tudi pevec in alpinist.

Marija Cvetek je iz svojega dela Hude so res vojske predstavila nekaj zgodb, ki povezujejo Bohinj z najhujšimi časi morije na soški fronti, ki jo je Bohinj kot oskrbovalno zaledje dodobra izkusil. Kot je povedala, njene knjige nosijo močno protivojno tendenco in izkušnjo, da se človek v dva tisoč letih ni popolnoma nič poboljšal. »Knjiga bi bila lahko bistveno debelejša, saj je ostalo še precej materiala. Predvsem me skrbi, da je Obistova Marija zaradi zdravstvenih težav v domu in me je že večkrat vprašala, kdaj bo naslednja knjiga. Še vedno imam vsa njena pisma, gre za izredno bogato dediščino iz medvojnega dopisovanja bratov, katerih kmetija nad cerkvijo Svetega duha pri Bohinjskem jezeru je spadala že v vojno območje. Ohranjenih je 76 pisem, dopisnic in kart, polnih človeških zgodb vojaka na fronti in njegove družine doma.« Kot je povedala Cvetkova, ima izbran tudi že naslov dela, in sicer Hvalnice hrepenenja, v katerih bi objavila samo pisma Janeza in Jakoba Cvetka – Obistovih, ki sta bila med sabo prava vojna dopisnika, saj iz njunih pisem lahko razberemo marsikatero majhno podrobnost vojne. Izid knjige ovira predvsem pomanjkanje denarja. »Za peto knjigo sem dobila nekaj sredstev od občine in turizma, zato si zelo želim, da bi se našel kak sponzor, ki bi bil pripravljen sofinancirati izdajo tega dela, ki je izjemna človeška zgodba.«

Svojo avtobiografijo z naslovom Glasba, ples in gore pa je predstavil Lovro Sodja, ki ga te teme poleg sorodstva tudi povezujejo z Bohinjem. Sodja v svoji tretji knjigi opisuje več kot šestdeset let svojega športnega, kulturnega, organizacijskega in pedagoškega delovanja kot telovadec, baletnik, operni pevec, planinec in alpinist, član različnih folklornih skupin in pevskih zborov, učitelj kljunaste in prečne flavte v Ljubljani in na avstrijskem Koroškem, publicist, kritik, fotograf, predsednik glasbenopedagoških društev v Sloveniji, dolgoletni pedagoški vodja slovenske Glasbene šole na avstrijskem Koroškem in zadnja leta kot tajnik ter predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva v Ljubljani. V pogovoru je opisal številne pomembne dogodke v svojem življenju pa tudi vezi z Bohinjem, s katerim ga vežejo tudi družinske vezi.