V krizah se rojevajo tudi dobre ideje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 26. marec 2016 / 12:14

Slovenski kmetje so lani jeseni s shodi v večjih mestih, med drugim tudi v Kranju, opozorili na zniževanje cen kmetijskih pridelkov in na nepravična cenovna razmerja v kmetijsko-živilski »verigi«. Marsikateri kmet je takrat upal, da se bodo razmere vendarle izboljšale in da se bo cenovna krivulja začela vsaj rahlo obračati navzgor. Pa se ni! Razmere so zdaj, pol leta od opozorilnih shodov, še slabše. Cene žit (pšenice, koruze) se znižujejo, prav tako tudi cene govejega mesa, ki so trenutno nižje kot v enakem obdobju pred dvema letoma. Še naprej se zaostrujejo razmere v prireji mleka: odkupna cena mleka je bila decembra za deset odstotkov nižja kot leto prej in za dvajset odstotkov nižja kot decembra predlani, a januarja letos se je v primerjavi z decembrom še dodatno znižala. Zniževanje cen zaznavajo tudi v perutninarstvu, poslabšujejo se razmere na trgu jabolk. V prašičereji so kratkoročno ukrepi nekoliko ublažili nadaljnje padanje cen prašičjega mesa, a cene prašičjih klavnih trupov in polovic so še vedno precej pod povprečjem cen v obdobju 2011–2015.

Predstavniki kmetov in v vladi vedo za težave kmetov, a država sama jim ne more kaj dosti pomagati, saj je kot članica Evropske unije dolžna izvajati skupno kmetijsko politiko in spoštovati pravila enotnega evropskega trga. Stanje kmetijskih trgov v Sloveniji je močno pod vplivom evropskih kmetijskih trgov, kjer pa so se razmere na večini trgov v prvih treh letošnjih mesecih spet zaostrile. Država v takšnih razmerah ne preostane kaj dosti več od tega, da opozarja na nevzdržno stanje in daje predloge za izboljšanje. Slovenija tako predlaga Evropski uniji uvedbo ukrepov za najbolj ogrožene kmetijske dejavnosti, vzpostavitev sistema izvoznih kreditov za prodajo »kritičnih izdelkov« na tretje trge, kaznovanje nepoštenih poslovnih praks in dampinških pristopov, finančno pomoč kmetijam, ki so v zadnjem obdobju veliko investirale, obvezno označevanje porekla surovin, zlasti mleka, omejevanje prireje mleka s subvencijami za zmanjševanje prireje, povečanje sredstev za preskrbo beguncev z mlekom v kriznih žariščih in v Evropski uniji, intervencijski odkup mleka v prahu in masla, zasebno skladiščenje prašičjega mesa ... Ker problemi v kmetijstvu niso le slovenski, kmetje lahko pričakujejo ukrepanje Evropske unije (prvi ukrepi so že pripravljeni), a dotlej in do izboljšanja razmer se bodo, hoteli ali ne, morali ukvarjati s »filozofijo« – kako preživeti. »Razmere so dramatične, a ne takšne, da bi obupavali,« je na nedavnem pogovoru o mleku dejal direktor ene od slovenskih mlekarn in pozval rejce, da skušajo še zmanjšati stroške pridelave in prireje. Izkušnje tudi kažejo, da se pogosto prav v takšnih, na videz brezizhodnih razmerah rojevajo dobre ideje za spremembe na bolje in za boljši zaslužek.