Po predvajanju filma Košarkar naj bo so šenčurske učence obiskali tudi glavni igralci iz filma ter se z učenci fotografirali in podpisovali avtograme.

Spoznali tudi igralce

Še pred rednim prikazovanjem filma Košarkar naj bo v kinu so ga za učence Osnovne šole Šenčur predvajali v Domu krajanov v Šenčurju. Zaključne prizore iz filma so pred letom namreč snemali tudi v njihovi športni dvorani.

V teh dneh si je v kinu že mogoče ogledati novi mladinski film Košarkar naj bo, ki so ga posneli po istoimenskem romanu Primoža Suhodolčana. Še pred rednim predvajanjem pa si je film lahko ogledalo vseh 815 učencev OŠ Šenčur. Zaključne prizore tega filma, torej glavno tekmo med ekipama Sokoli in Superce, so namreč konec šolskega leta 2015/16 snemali v njihovi športni dvorani, učenci pa so nastopili tudi kot statisti.

»Snemanje je bilo zelo naporno, saj je bilo v dvorani zelo vroče, zato so nam že takrat obljubili, da si bomo film lahko ogledali brezplačno,« je pojasnila ravnateljica Majda Vehovec. Film so šenčurskim učencem predvajali pretekli ponedeljek, po zadnji projekciji pa so s svojim obiskom za presenečenje poskrbeli režiser Boris Petkovič ter igralci iz filma Klemen Kostrevc, ki je upodobil Ranto, Matija Brodnik (Smodlak), Gaja Filač (Metka) in Gojmir Lešnjak Gojc (profesor Tundra). Film je po besedah Majde Vehovec navdušil tako učence kot učitelje. »Iz filma smo želeli potegniti pozitivno noto, in sicer da je gibanje tisto, ki napolni učence z dodatno energijo, optimizmom, močjo za učenje ...« je poudarila Majda Vehovec in dodala, da želijo učence tudi s pomočjo filma spraviti stran od računalnikov.

Že leta 2002 so zaposleni v šenčurski šoli uprizorili tudi predstavo Košarkar naj bo, ki so jo za gorenjske šolarje ponovili več kot tridesetkrat, zato so pred predvajanjem filma učiteljice Olga Tomažič, Mateja Rozman in Alenka Peklenik Klančnik odigrale kratek prizor iz te predstave. V njem so pokazali tudi žogo, ki so jo ob premierni uprizoritvi predstave poklonili pisatelju Primožu Suhodolčanu. »Žogo, na kateri so podpisi učiteljev, ki so sodelovali pri predstavi, in datum 10. 5. 2002 nam je namreč Primož Suhodolčan poslal nazaj in pripisal še datum 9. 9. 2017. Zdaj bo žoga nekaj časa pri nas,« je razložila Majda Vehovec.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 7. junij 2019 / 12:34

Spomin na Petra Venclja

Kranj – Jutri, 8. junija, se bodo v Kranju spomnili 80. obletnice rojstva pokojnega univerzitetnega profesorja, politika, malteškega viteza in prijatelja Slovencev po svetu dr. Petra Venclja. Njego...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:59

Razlogov za odpoklic ni bilo

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o njenem odpoklicu z mesta direktorice Gorenjskega muzeja.

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:00

Noče miloščine, le menjavo stanovanja

V silvestrskem požaru na Mestnem trgu 35 je zaradi gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogovoriti o zamenjavi.

GG Plus / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:59

Unikati, skovani po občutku

V Kovaštvu Krmelj v Logu nad Škofjo Loko gozdarsko orodje še danes izdelujejo ročno pod kladivom. »Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pravi Jože Krmelj. Za njihov najpogostejši izdele...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:58

Od satelitskih krožnikov do helikopterjev

Podjetje Flycom iz Žirovnice je eno vodilnih evropskih podjetij na področju helikopterskih pregledov iz zraka in obdelave podatkov. Ustanovitelj podjetja Roman Bernard se je najprej ukvarjal s satelit...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:56

Naše korenine že v Noriškem kraljestvu

V Stari Loki so minuli teden predstavili zgodovinski roman Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je napisal Janez Janša. Korenine Slovencev sežejo v prvo stoletje pred Kristusom.