Mir, varnost in nova priložnost

Materinski dom Gorenjske na Jesenicah je v petih letih delovanja sprejel petdeset mater z otroki. Ženske, ki so šle skozi veliko hudega, tu najdejo mir in varnost, priložnost, da si opomorejo, se ob pomoči strokovnih delavk postavijo na lastne noge in začnejo novo, boljše življenje.

Mina (imena vseh sogovornic uporabnic smo v uredništvu spremenili) je z dvajsetmesečnim sinom v materinski dom prišla pred dobrima dvema mesecema; prej je bila v varni hiši. »Seveda me je skrbelo, kako bo. Varna hiša, materinski dom ... sliši se strašljivo. Predstavljala sem si staro hišo, s posteljami natrpane sobe, strog režim ... a mi ni ostalo nič drugega, kot da pridem. Nisem imela izbire. Tujka sem, nazaj nisem hotela. Iskala sem možnosti in pristala tukaj. K sreči. Tu je mir. Nimam besed, s katerimi bi opisala, kako se počutim. Strokovne delavke pomagajo, kolikor le lahko. Nisi sam. Če se ne znajdeš, kako naprej, ti svetujejo in te usmerijo,« je pripovedovala – tik preden je odhitela po sina v vrtec.

»Za otroke je zelo pomembno, da so v vrtcu ali šoli, ki jim predstavlja neko varnost, stabilnost in možnost neobremenjenega druženja z vrstniki,« doda socialna delavka Meta Šilc, vodja programa materinskega doma. »Dobro je tudi to, da imamo vse pomembne inštitucije na peš razdalji. Lokacija materinskega doma je skorajda idealna; žal nam je le, da nimamo majhnega vrta, kjer bi se otroci lahko igrali in mame posedele.«

Ko se življenje obrne narobe

Ana, Slovenka, je bila skupaj s petletnim sinom v materinskem domu lani. »Tako se je obrnilo,« kar naravnost pove. »S partnerjem sva šla narazen, na družino se nisem mogla obrniti, stanovanja nisem našla ... Na centru za socialno delo so mi predlagali materinski dom. Prišla sem na pogovor in se takoj odločila, da ostanem.« Ana pove, da je v prvem obdobju, ko ženska pride v materinski dom, ključno to, da ima tam zagotovljena mir in varnost. »Tu si prvič lahko sam s svojimi mislimi, šele takrat, ko se zadeve umirijo, imaš čas, da si postaviš vprašanja in razmisliš o sebi in svojem življenju. Opomoreš si od stalnih pritiskov. Ko so osnovne stvari urejene, pa se začne delo na sebi. Ponosna sem nase, ko vidim, da sem samostojna in da zmorem. Ne bojim se več, nisem več odvisna,« pove Ana, ki ima zdaj službo in stanovanje, tista ključna elementa, ki jih človek potrebuje za dostojno življenje. »Ana je ena redkih srečnic, ki je imela ves čas službo in ki si je našla stanovanje. Pogosto ni tako. Običajno ob prihodu veliko časa namenimo urejanju osnovnih pravic: urejanje pravic iz javnih sredstev, prijava na uradu za delo, urejanje zadev na upravni enoti, vpis otrok v vrtec, pomoč pri postopku razveze ... Potem jih učimo, kako naprej,« pokima Meta Šilc.

Popolnoma sami

»V materinski dom sem prišla, ker mi je umrl mož in sva s hčerko ostali sami. Tujka sem in sem se znašla v stiski, pa so mi pomagali na centru za socialno delo in v materinskem domu,« pripoveduje Lara. »Tu se počutim dobro. Veliko mi pomagajo, strokovne delavke so vedno dosegljive za pogovor. Imam podporo, nikoli nisem sama, komuniciram z drugimi ženskami in se počutim varno. Vsak dan imamo neko novo delavnico; hodila sem na tečaj računalništva, hodim na trening starševstva, kuham, ukvarjam se z otrokom, igramo se, družim se z drugimi ženskami ... Moje sporočilo: ne dvomite, takoj pridite v materinski dom, ker boste tu dobile vso podporo in pomoč, ki jo potrebujete.«

Potrebujemo jih

Materinski dom Gorenjske je na Jesenicah začel delovati pred petimi leti v okviru programov Društva za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, Varna hiša Gorenjske, ki jih vodi Vilma Regovc. »Odločitev, ki so jo podprli centri za socialno delo z Gorenjskega, ministrstvo za delo in vse gorenjske občine, je bila pravilna, saj ženske na našem območju zaradi različnih socialnih stisk potrebujejo začasno institucionalno namestitev. Prav tako se v program vključujejo ženske in otroci iz območja vse Slovenije,« je prepričana Meta Šilc.

»V materinski dom sprejmemo matere z mladoletnimi otroki, nosečnice in izjemoma tudi ženske brez otrok, ki so se znašle v socialni stiski in nimajo druge možnosti bivanja. Namen bivanja v programu materinskega doma je preprečevanje in reševanje socialnih stisk uporabnic in otrok, povečanje njihove socialne vključenosti, krepitev in razvijanje moči uporabnic, razvijanje in krepitev njihovih sposobnosti za samostojno življenje, krepitev starševske vloge in zagotavljanje temeljne socialne varnosti. Namestitev je možna za krajši čas oziroma najdlje do enega leta.«

Največ žensk, ki pridejo v materinski dom, je starih od 30 do 40 let, največ otrok pa še predšolskih. »Razlogi za namestitev so različni, največkrat gre za neurejene, pogosto tudi nasilne partnerske odnose, iz katerih se ženske z otroki umaknejo. Številni razlogi privedejo do situacije, ko ženska išče prehodno možnost namestitve, saj bi si v tem času rada vsaj delno uredila razmere in uredila bivanje. Večinoma jim uspe najti najemniško stanovanje in začeti samostojno življenjsko pot.«

Težko se je postaviti na lastne noge

Kot pravi Šilčeva, je bil v preteklih letih povprečen čas bivanja v materinskem domu tri mesece, v zadnjem letu pa se je podaljšal na pet mesecev in pol. »Podaljšanje pripisujemo finančno šibkemu položaju uporabnic, zaradi česar si težje zagotovijo pogoje za samostojno življenje. Uporabnice so večinoma brezposelne in so prejemnice denarne socialne pomoči. So si pa nekatere našle zaposlitev v času bivanja v materinskem domu. Otroci se vključijo v vrtec in šolo, pri čemer moramo izjemno pohvaliti in se zahvaliti Vrtcu Jesenice, kjer se vedno zelo potrudijo čim prej poiskati prosto mesto v oddelkih vrtca, in OŠ Prežihov Voranc Jesenice, s katerima zelo dobro sodelujemo. Tudi zdravstvene organizacije na Jesenicah nam vedno, ko je treba, pomagajo.« Včasih se zgodi, da zaradi polnih zmogljivosti ne morejo sprejeti ženske, ki prosi za sprejem. »V takšnih primerih, ki so boleči tudi za nas, strokovne delavce, ponudimo informacije, kje so še materinski domovi, da se lahko tudi tam pozanima za možnost namestitve.«

Dom je res – dom

Uporabnicam so v materinskem domu na Jesenicah v dveh etažah na voljo štiri lepo opremljene sobe. »Trudimo se, da so čim prijetneje urejene. Pohištvo je funkcionalno, da omogoča čim boljše prilagajanje potrebam posamezne družine. Skupni uporabi so namenjeni dnevni prostor, jedilni kot ter kuhinja z vsemi potrebnimi pripomočki za pripravo dnevnih obrokov, za katere poskrbijo ženske same. Sobivanje predstavlja tudi izziv za razvijanje veščin dogovarjanja in prilagajanja, hkrati pa uporabnice druga drugi lahko podarijo največ, in sicer življenjske izkušnje ter zavedanje, da njihova zgodba ni osamljena.«

V Materinskem domu Gorenjske sta zaposleni dve strokovni delavki in delavka, vključena v program javnih del. »Prijavljena sem bila na zavodu za zaposlovanje, kjer sem izrazila željo, da mi najdejo zaposlitev, kjer bi lahko delala z ljudmi,« pravi gospa, ki je v materinskem domu v okviru javnih del, zadovoljna, ker so ji našli delo prav v materinskem domu. »Vesela sem, da lahko pomagam. Vsi skupaj se trudimo ustvariti pozitivno vzdušje.«

Pomagajo prostovoljci

Zaposlene delavke uporabnicam pomagajo do uresničitve zastavljenih ciljev, poudarja Šilčeva. »Program izvajamo neprekinjeno skozi vse leto, o njem seznanjamo strokovno in širšo javnost. Dopolnjujemo ga s prostovoljnim delom več prostovoljcev, ki izvajajo psihosocialne in zdravstvene delavnice ter igralne urice za otroke. Uporabnike vključujemo še v ustvarjalne, gibalne, kuharske in podobne delavnice. V program vključujemo raznovrstne izlete – na primer v Završnico, Planino pod Golico, Plavški Rovt, Kranjsko Goro, v okrašeno Ljubljano, na Bled, sprehode po razgledni poti, do Vintgarja in podobno. Zavod za šport Jesenice nam vsako leto prijazno priskoči na pomoč z donacijo letnih vstopnic za kopališče in rekreacijsko drsanje. Za uporabnice organiziramo predavanja različnih strokovnjakov, tako s področja vzgoje, poznavanja sodobnih tehnologij kot tudi s področja zdravja in skrbi zanj. Iščemo možnost za aktivno sodelovanje in udeležbo dogodkov v lokalnem okolju. V načrtovanje programa vključujemo ideje uporabnic in skušamo tako čim bolj slediti njihovim potrebam.« Program financirajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 18 gorenjskih občin, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij RS in donatorji.

Posebne vezi

Med ženskami, ki del življenja preživijo v tej izjemni skupnosti, ki se ji reče materinski dom, se pogosto stkejo posebne vezi. Neredko ostanejo v stikih še dolgo po tem, ko se razidejo in gredo vsaka po svoji poti. Pomagajo si z nasveti, druga drugi priskočijo na pomoč, če potrebujejo varstvo za otroke, tistim, ki v materinski dom prihajajo za njimi, pa v oporo zapuščajo misli, zapisane ob odhodu: »Ženske zmoremo. Zapomnite si: ženske smo nemočne samo, dokler se nam ne posuši lak na nohtih. – Hvala bogu, da obstaja materinski dom, in da imamo topel dom. – Hvala za vse, ker brez zaposlenih v materinskem domu ne bi uredila nič, bila bi nula. Bile ste kot mama. Vesela sem, ker odhajam na svoje, hkrati pa sem tudi žalostna.«