Se smrekov lubadar vendarle umirja?

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 4. december 2017 / 18:48

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se je letos količina od lubadarja napadenih dreves v primerjavi z lani povečala le na blejskem in slovenjegraškem gozdnogospodarskem območju, povsod drugje pa so bile količine podobne lanskim ali so bile celo manjše.

Kranj – Po katastrofalnem žledolomu v letu 2014 se je v poškodovanih in oslabelih sestojih iglavcev pretirano razmnožil lubadar, zaradi katerega so lastniki gozdov morali v zadnjih treh letih posekati 5,7 milijona kubičnih metrov dreves, skoraj izključno smreke. Letos so gozdarji do konca oktobra izbrali za posek 1,6 milijona kubičnih metrov napadenih dreves, kar je 18 odstotkov manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko je bilo za posek izbranih 1,96 milijona kubičnih metrov dreves. Manjši je bil tudi posek lubadark, letos je v obdobju januar–oktober znašal 1.577.000 kubičnih metrov, lani v enakem obdobju pa 1.827.000 »kubikov«. Napad lubadarja je bil letos v primerjavi z lani večji le na blejskem in slovenjegraškem gozdnogospodarskem območju, na ostalih območjih v Sloveniji pa so bile poškodbe po lubadarju podobne lanskim ali so bile celo manjše. Na gozdnogospodarskih območjih Postojna, Ljubljana, Tolmin in Kranj, kjer je žled leta 2014 najbolj prizadel gozdove, se je razmnoževanje lubadarja umirilo.

Bled: napovedi so se uresničile

V blejski območni enoti zavoda za gozdove so letos napovedovali, da bo lubadar napadel približno pol milijona kubičnih metrov dreves. V napovedi se niso zmotili, saj so do 28. novembra »evidentirali« 442 tisoč kubičnih metrov poškodovanih dreves smreke, številka pa bi bila še višja, če bi delovno zelo obremenjeni gozdarji pri označevanju napadenih dreves lahko sledili hitremu širjenju lubadarja in če jim zdaj sneg ne bi otežil nadaljnjega pregledovanja gozdov. Letošnja količina doslej odkritih lubadark je za 112 tisoč kubičnih metrov višja od lanske celoletne in predstavlja več kot eno četrtino celotne količine za posek izbranih dreves smreke v Sloveniji. Veliko delo so opravili tudi lastniki gozdov, ki so letos na blejskem območju posekali okrog 390 tisoč kubičnih metrov lubadark, kar je bistveno več kot lani.

»Lubadar je razširjen po celotni površini gozdnogospodarskega območja ne glede na nadmorsko višino. Za zdaj ni znakov, ki bi kazali na njegovo umirjanje, edina svetla točka so enklave, otoki, ki so bolje preskrbljeni z vodo in kjer ni lubadarja,« ugotavlja Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote zavoda, in dodaja: »Upam, da je letošnja količina rekordna in da se bo krivulja vendarle počasi začela obračati navzdol. Ali se bo to tudi dejansko zgodilo, bo veliko odvisno od vremenskih pogojev, predvsem na prehodu zime v pomlad.«

Kranj: največji upad na ravnini

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so letos do 28. novembra za posek označili 134 tisoč kubičnih metrov dreves, letošnja količina pa je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjša za 40 tisoč kubičnih metrov. Do avgusta so bile odkazane količine lubadark na približno enaki ravni kot lani, septembra in oktobra pa so beležili izrazit upad. »Na podlagi teh podatkov sklepamo, da se napad smrekovih lubadarjev na našem območju umirja. Napovedovanje trenda za prihodnje leto je sicer nehvaležno, a glede na podatke in ocene na terenu pričakujemo še nadaljnje upadanje količine,« pravi Janez Logar, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in poudarja, da prihodnje leto še ne pričakujejo normalnih razmer, vendar pa količino okrog sto tisoč kubičnih metrov.

Umirjanje lubadarja so letos zaznali v vseh krajevnih enotah – v enoti Tržič so beležili 87 odstotkov lanskega napada, v enoti Preddvor 96 odstotkov, v enoti Kranj 54 odstotkov, v enoti Železniki 79 in in v krajevni enoti Poljane 67 odstotkov lanskega napada, lokalno pa so razmere precej različne. »Največji upad zaznavamo na ravnini Kranjskega in Sorškega polja, to je v gozdnogospodarskih enotah Cerklje in Škofja Loka. V alpskem delu na območju Kokre, Podstoržiča, Jezerskega, v delu Jelendola in delno na Jelovici se lubadar še ni umiril, žarišča pa se pojavljajo tudi na višjih nadmorskih višinah, kjer sanacija zaradi zahtevnejših spravilnih razmer traja dlje časa,« pravi Janez Logar in dodaja, da gozdarji pri pregledu gozdnih sestojev še vedno odkrivajo zelene smreke, ki od daleč ne kažejo znakov napada lubadarja, dejansko pa z njih že odpada skorja. Ob napadih lubadarja se pojavljajo tudi ličarji, ki jih lastniki gozdov zaradi izvrtin v skorji pogosto zamenjujejo za lubadarje, s svojimi rovi v lubju pa še dodatno slabijo smreke.