Prvi maj, delavski praznik

Prvomajski prazniki so priložnost, da vsaj večina v prostih dneh preživi več časa z družino, prijatelji, se malo odpočije, se odpravi na izlet ali kaj prijetnega postori. V prvi vrsti pa so oziroma naj bi bili namenjeni praznovanju mednarodnega praznika dela, prvega maja, s katerim se spominjamo demonstracij v Chicagu za boljše življenje delavcev, ki so prinesle nekatere temeljne pravice iz dela, med drugim osemurni delavnik, in ki naj bi veljale še danes. Demonstracije v spomin na te dogodke so prerasle tudi v proslave, ki so postale ena od oblik delavskega boja. Pri nas smo začeli praznovati prvi maj na začetku 20. stoletja, kot državni praznik pa je bil uzakonjen leta 1948. S praznovanjem so prišli jutranje budnice, pripenjanje nageljnov, prižiganje kresov na predvečer praznika, postavljanje mlajev. Vprašanje je, kako množično še ostajamo zvesti tej simboliki.

Čeprav se vrednote skozi generacije spreminjajo, čeprav se spreminjajo tudi oblike sindikalnega boja, pa bi morali delo, delavci in delavske pravice ostati cenjena družbena vrednota. Pa se vprašajmo, ali delavski razred, kot smo ga pojmovali nekoč, še obstaja? Kako nove oblike dela spreminjajo trg dela? Kako se delovnopravna zakonodaja prilagaja novim izzivom?

Stopnja registrirane brezposelnosti je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ob koncu prejšnjega leta znašala 4,9 odstotka, nekaj višja je bila sicer med ženskami, pred desetletjem je bila brezposelnost skoraj trikrat višja, 13,5-odstotna. To je vsaj v številkah spodbuden podatek. Prav tako po podatkih statističnega urada smo imeli lani delovno aktivnih največ doslej, in sicer približno 941.300 oseb, kar je za 19 odstotkov več kot pred desetimi leti. Samozaposlenih je bilo ob koncu lanskega leta okrog sto tisoč. Nekaj sindikatov, ki na letošnji prvi maj v Ljubljani organizirajo protest, pa opozarja, da imajo delavci vse manj razlogov za praznovanje, preveč je skrbi, posebno poudarjajo prekarnost, »delo brez osnovne socialne varnosti, ki se vedno bolj širi«. Prekarno delo je v temelju negotovo, začasno, občasno in pogostokrat slabo plačano ter v sodobnem času kaže znake rušenja pridobljenih delavskih pravic in socialne varnosti delavcev. Prekarni delavci imajo pogosto bistveno manj pravne varnosti od delavcev znotraj standardnih oblik zaposlitev.

Vsakdo si zasluži ustrezno plačilo za pošteno opravljeno delo in socialno varnost, ki jo tako radi omenjamo. Ne pozabimo pa, da je v življenju za osebno zadovoljstvo, motiviranost tudi pri opravljanju dela pomembno ravnovesje, torej čas, ki ga preživimo v službi v razmerju do časa, ki ga preživimo kako drugače.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / ponedeljek, 16. november 2009 / 07:00

Resnica o korenčku

Istočasno sem dobila na mizo Gorenjski glas s člankom o zdravilnosti korenčka in brošuro »Svit« rešuje življenje. V Svitu je predstavljen državni program presajanja in zgodnjega odkrivanja raka n...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / / 07:00

Novo vodstvo planincev

Ljubljana - V soboto je bila v Ljubljani volilna skupščina Planinske zveze Slovenije, ki so se je udeležili delegati iz 262 društev in klubov. Za predsednika so kandidirali trije...

Kronika / / 07:00

Nesreče

Kolesar trčil v avto Kranj - V petek nekaj pred sedmo zvečer se je 17-letni Kranjčan peljal po Smledniški cesti v Kranju. Ko je pripeljal do Savske ce...

Kronika / / 07:00

Kriminal

Vlomilec bo kadil Škofja Loka - Neznanec je konec tedna pohajkoval po Frankovem naselju in vmes vlomil v kiosk. Od tam je odnesel za okoli dva tisoč e...

Kronika / / 07:00

Srečanje s pločevinasto štorkljo

V hangarju letalske policijske enote so se srečali številni nedonošenčki, ki jih je v bolnišnico pripeljal helikopter z inkubatorjem.

Gospodarstvo / / 07:00

Lon delničarjem po osem evrov dividende

Hranilnica Lon nadaljuje dobičkonosno poslovanje, saj se je tudi lani bilančna vsota povišala za 14 odstotkov, in sicer na 141 milijonov evrov.