Prvi maj, delavski praznik

Prvomajski prazniki so priložnost, da vsaj večina v prostih dneh preživi več časa z družino, prijatelji, se malo odpočije, se odpravi na izlet ali kaj prijetnega postori. V prvi vrsti pa so oziroma naj bi bili namenjeni praznovanju mednarodnega praznika dela, prvega maja, s katerim se spominjamo demonstracij v Chicagu za boljše življenje delavcev, ki so prinesle nekatere temeljne pravice iz dela, med drugim osemurni delavnik, in ki naj bi veljale še danes. Demonstracije v spomin na te dogodke so prerasle tudi v proslave, ki so postale ena od oblik delavskega boja. Pri nas smo začeli praznovati prvi maj na začetku 20. stoletja, kot državni praznik pa je bil uzakonjen leta 1948. S praznovanjem so prišli jutranje budnice, pripenjanje nageljnov, prižiganje kresov na predvečer praznika, postavljanje mlajev. Vprašanje je, kako množično še ostajamo zvesti tej simboliki.

Čeprav se vrednote skozi generacije spreminjajo, čeprav se spreminjajo tudi oblike sindikalnega boja, pa bi morali delo, delavci in delavske pravice ostati cenjena družbena vrednota. Pa se vprašajmo, ali delavski razred, kot smo ga pojmovali nekoč, še obstaja? Kako nove oblike dela spreminjajo trg dela? Kako se delovnopravna zakonodaja prilagaja novim izzivom?

Stopnja registrirane brezposelnosti je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ob koncu prejšnjega leta znašala 4,9 odstotka, nekaj višja je bila sicer med ženskami, pred desetletjem je bila brezposelnost skoraj trikrat višja, 13,5-odstotna. To je vsaj v številkah spodbuden podatek. Prav tako po podatkih statističnega urada smo imeli lani delovno aktivnih največ doslej, in sicer približno 941.300 oseb, kar je za 19 odstotkov več kot pred desetimi leti. Samozaposlenih je bilo ob koncu lanskega leta okrog sto tisoč. Nekaj sindikatov, ki na letošnji prvi maj v Ljubljani organizirajo protest, pa opozarja, da imajo delavci vse manj razlogov za praznovanje, preveč je skrbi, posebno poudarjajo prekarnost, »delo brez osnovne socialne varnosti, ki se vedno bolj širi«. Prekarno delo je v temelju negotovo, začasno, občasno in pogostokrat slabo plačano ter v sodobnem času kaže znake rušenja pridobljenih delavskih pravic in socialne varnosti delavcev. Prekarni delavci imajo pogosto bistveno manj pravne varnosti od delavcev znotraj standardnih oblik zaposlitev.

Vsakdo si zasluži ustrezno plačilo za pošteno opravljeno delo in socialno varnost, ki jo tako radi omenjamo. Ne pozabimo pa, da je v življenju za osebno zadovoljstvo, motiviranost tudi pri opravljanju dela pomembno ravnovesje, torej čas, ki ga preživimo v službi v razmerju do časa, ki ga preživimo kako drugače.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Moška in ženska parada mišic

Minuli konec tedna je bil v znamenju mišic, tako pri moških kot pri ženskah. V Medvodah so jih razkazovali na odru, v Domžalah na borilnem spektaklu.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / / 07:00

Juha, žar in sladoled Slovencem najbolj dišijo

Inštitut Marketagent.com je s spletno raziskavo na vzorcu pesto aktivnih uporabnikov interneta v starosti med 20 in 59 leti proučeval, kakšno hrano imajo Slovenci najraje. Najljubša predjed Slove...

GG Plus / / 07:00

Matjaževa Štefka

Eni jo poimenujejo mleta pečenka, največ jo poznajo pod imenom pečenka Štefani, kranjskega kuharja Matjaža Erzarja pa smo ujeli ravno pri pripravi njegove "Štefke", kakor je smeje ljubkovalno poimenov...

GG Plus / / 07:00

Letos okušali vina vinarja Rodice

Že drugo leto zapored je skupina krvodajalcev z Gorenjskega (z Golnika) obiskala transfuzijsko postajo v Izoli in darovala kri. Prvič jih je bilo v skupini sedem, sedaj že več kot trideset. Tako...

Bled / / 07:00

Osemdeset let najimenitnejšega blejskega hotela

Domačinka Jula Molnar je leta 1919 kupila hotel Luisenbad in ga leta 1922 preimenovala v Toplice. Po prenovi je bil novi Grand hotel Toplice odprt leta 1931.

Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Podružnične šole polne prednosti

Društvo učiteljev podružničnih šol je v Motniku konec tedna pripravilo strokovni posvet na temo Gibanje je jezik otrok, mi pa smo nekaj učiteljic vprašali, kakšne so prednosti in slabosti dela v teh m...