Prvi maj, delavski praznik

Prvomajski prazniki so priložnost, da vsaj večina v prostih dneh preživi več časa z družino, prijatelji, se malo odpočije, se odpravi na izlet ali kaj prijetnega postori. V prvi vrsti pa so oziroma naj bi bili namenjeni praznovanju mednarodnega praznika dela, prvega maja, s katerim se spominjamo demonstracij v Chicagu za boljše življenje delavcev, ki so prinesle nekatere temeljne pravice iz dela, med drugim osemurni delavnik, in ki naj bi veljale še danes. Demonstracije v spomin na te dogodke so prerasle tudi v proslave, ki so postale ena od oblik delavskega boja. Pri nas smo začeli praznovati prvi maj na začetku 20. stoletja, kot državni praznik pa je bil uzakonjen leta 1948. S praznovanjem so prišli jutranje budnice, pripenjanje nageljnov, prižiganje kresov na predvečer praznika, postavljanje mlajev. Vprašanje je, kako množično še ostajamo zvesti tej simboliki.

Čeprav se vrednote skozi generacije spreminjajo, čeprav se spreminjajo tudi oblike sindikalnega boja, pa bi morali delo, delavci in delavske pravice ostati cenjena družbena vrednota. Pa se vprašajmo, ali delavski razred, kot smo ga pojmovali nekoč, še obstaja? Kako nove oblike dela spreminjajo trg dela? Kako se delovnopravna zakonodaja prilagaja novim izzivom?

Stopnja registrirane brezposelnosti je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ob koncu prejšnjega leta znašala 4,9 odstotka, nekaj višja je bila sicer med ženskami, pred desetletjem je bila brezposelnost skoraj trikrat višja, 13,5-odstotna. To je vsaj v številkah spodbuden podatek. Prav tako po podatkih statističnega urada smo imeli lani delovno aktivnih največ doslej, in sicer približno 941.300 oseb, kar je za 19 odstotkov več kot pred desetimi leti. Samozaposlenih je bilo ob koncu lanskega leta okrog sto tisoč. Nekaj sindikatov, ki na letošnji prvi maj v Ljubljani organizirajo protest, pa opozarja, da imajo delavci vse manj razlogov za praznovanje, preveč je skrbi, posebno poudarjajo prekarnost, »delo brez osnovne socialne varnosti, ki se vedno bolj širi«. Prekarno delo je v temelju negotovo, začasno, občasno in pogostokrat slabo plačano ter v sodobnem času kaže znake rušenja pridobljenih delavskih pravic in socialne varnosti delavcev. Prekarni delavci imajo pogosto bistveno manj pravne varnosti od delavcev znotraj standardnih oblik zaposlitev.

Vsakdo si zasluži ustrezno plačilo za pošteno opravljeno delo in socialno varnost, ki jo tako radi omenjamo. Ne pozabimo pa, da je v življenju za osebno zadovoljstvo, motiviranost tudi pri opravljanju dela pomembno ravnovesje, torej čas, ki ga preživimo v službi v razmerju do časa, ki ga preživimo kako drugače.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 20. november 2009 / 07:00

Kronika tedna

Še enkrat o notarjevi odgovornosti Na ljubljanskem okrožnem sodišču bodo morali ponoviti sojenje zoper notarja Borisa Lepšo zaradi domnevne odškodninske odgovornosti,...

Objavljeno na isti dan


Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Kranjski vrtci so najdražji

Zaradi visoke nagrade ravnateljici Kranjskih vrtcev za delovno uspešnost smo naredili primerjavo cen vrtcev v Kranju, na Jesenicah in v Radovljici.

Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Še večja knjižnica

Svetniki so soglašali s povečanjem površine za novo Osrednjo knjižnico Kranj v prostorih Globusa. Odprtje naj bi bilo konec leta 2008.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Izjemna udeležba kolesarjev na maratonu Mirka Krakerja

V nedeljo, 20. maja, je potekal že 4. kolesarski maraton Kranj–Jezersko v organizaciji Kolesarskega kluba Sava in Zavoda za turizem Kranj. Lepo vreme je prav gotovo pripomoglo k izjemni udeležbi ko...

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Študentov je vse manj

Letošnji odziv za vpis na fakultete je bil zanimiv. Podatki so pomembni tako za tiste, ki boste letos postali študentje, kot tudi za tiste, ki se vam to obeta v prihodnjih letih.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Slava narodu in Ozari

Akademska folklorna skupina Ozara s Primskovega se je ob 55-letnem jubileju vrnila v čas čitalnic in pripravila Veliko besedo, s plesom, petjem, recitacijo, vznesenimi besedami ...