Prvi maj, delavski praznik

Prvomajski prazniki so priložnost, da vsaj večina v prostih dneh preživi več časa z družino, prijatelji, se malo odpočije, se odpravi na izlet ali kaj prijetnega postori. V prvi vrsti pa so oziroma naj bi bili namenjeni praznovanju mednarodnega praznika dela, prvega maja, s katerim se spominjamo demonstracij v Chicagu za boljše življenje delavcev, ki so prinesle nekatere temeljne pravice iz dela, med drugim osemurni delavnik, in ki naj bi veljale še danes. Demonstracije v spomin na te dogodke so prerasle tudi v proslave, ki so postale ena od oblik delavskega boja. Pri nas smo začeli praznovati prvi maj na začetku 20. stoletja, kot državni praznik pa je bil uzakonjen leta 1948. S praznovanjem so prišli jutranje budnice, pripenjanje nageljnov, prižiganje kresov na predvečer praznika, postavljanje mlajev. Vprašanje je, kako množično še ostajamo zvesti tej simboliki.

Čeprav se vrednote skozi generacije spreminjajo, čeprav se spreminjajo tudi oblike sindikalnega boja, pa bi morali delo, delavci in delavske pravice ostati cenjena družbena vrednota. Pa se vprašajmo, ali delavski razred, kot smo ga pojmovali nekoč, še obstaja? Kako nove oblike dela spreminjajo trg dela? Kako se delovnopravna zakonodaja prilagaja novim izzivom?

Stopnja registrirane brezposelnosti je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ob koncu prejšnjega leta znašala 4,9 odstotka, nekaj višja je bila sicer med ženskami, pred desetletjem je bila brezposelnost skoraj trikrat višja, 13,5-odstotna. To je vsaj v številkah spodbuden podatek. Prav tako po podatkih statističnega urada smo imeli lani delovno aktivnih največ doslej, in sicer približno 941.300 oseb, kar je za 19 odstotkov več kot pred desetimi leti. Samozaposlenih je bilo ob koncu lanskega leta okrog sto tisoč. Nekaj sindikatov, ki na letošnji prvi maj v Ljubljani organizirajo protest, pa opozarja, da imajo delavci vse manj razlogov za praznovanje, preveč je skrbi, posebno poudarjajo prekarnost, »delo brez osnovne socialne varnosti, ki se vedno bolj širi«. Prekarno delo je v temelju negotovo, začasno, občasno in pogostokrat slabo plačano ter v sodobnem času kaže znake rušenja pridobljenih delavskih pravic in socialne varnosti delavcev. Prekarni delavci imajo pogosto bistveno manj pravne varnosti od delavcev znotraj standardnih oblik zaposlitev.

Vsakdo si zasluži ustrezno plačilo za pošteno opravljeno delo in socialno varnost, ki jo tako radi omenjamo. Ne pozabimo pa, da je v življenju za osebno zadovoljstvo, motiviranost tudi pri opravljanju dela pomembno ravnovesje, torej čas, ki ga preživimo v službi v razmerju do časa, ki ga preživimo kako drugače.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 4. julij 2022 / 10:45

Svet slepote (3)

Slepota in slabovidnost sta lahko veliki omejitvi, še posebno pri otrocih. V Sloveniji je slepih otrok zelo malo, pojasnjuje izr. prof. dr. Aksinja Kermauner, ki ima z neposrednim delom s...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 22. december 2006 / 06:00

Umetniški vtis

Pri izdelovanju blejskega laboda je bil pomemben predvsem umetniški vtis. Veslači so se naloge lotili zelo resno. Njihova kreacija je bila zmagovalna. Lesce so dobile novo oazo zabave, Finci pa so v L...

Prosti čas / petek, 22. december 2006 / 06:00

Brat vse vidi, Brat vse ve: Naša sreča, vaša sreča

Novinarska redakcija velikega brata se bo v novem letu selila v nove prostore. Mali brat ostaja vaš človek.

Prosti čas / petek, 22. december 2006 / 06:00

Nominator 229

Lep čas je in zanimivi dnevi so. Tako in drugače. Pravzaprav ne mine dan, večer, ko se v različnih družabnih okoljih poslavlja od iztekajočega se leta. A vselej s približno enakim kontek...

Kultura / petek, 22. december 2006 / 06:00

Glasbena šola za božič

Na Božičnih koncertih v ponedeljek in torek so se Kranjčanom predstavili mladi glasbeniki kranjske glasbene šole.

Kultura / petek, 22. december 2006 / 06:00

Spet evforičen do srca

Veliki božični koncert na kranjski gimnaziji je še enkrat dokazal, kako briljantno glasbeno prihodnost imamo Kranjčani. S koncertno dvorano ta še bolj žlahtna.