Najhujša nesreča doslej

Glavni razlog za sobotno verižno trčenje na primorski avtocesti, v kateri je bilo udeleženih 56 vozil in 128 oseb, je bila neprilagojena hitrost glede na vremenske razmere, pa tudi megla in slaba vidljivost.

Največje verižno trčenje pri nas

V tragični prometni nesreči, ki je zaznamovala minuli konec tedna, so po podatkih policije umrle štiri osebe, sedem je bilo hudo, še 18 pa lahko poškodovanih. Največ udeležencev, in sicer 69, je bilo slovenskih državljanov, 30 je bilo Romunov, 14 Madžarov, preostali so bili iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije, Italije, Hrvaške in Ukrajine. V okviru sobotnega trčenja se je zgodilo osem ločenih prometnih nesreč. Prva nesreča se je zgodila, ko je voznik manjšega tovornega vozila trčil v zadnji del tovornega vozila, ki ga je vozil ukrajinski državljan, pri čemer je povzročitelj podlegel poškodbam. Kot so ugotovili, so bile hitrosti vozil na avtocesti kljub opozorilom pred meglo v urah pred nesrečo izjemno visoke, in sicer so maksimalne zaznane hitrosti znašale tudi okrog 180 kilometrov na uro. Po objavi opozorilnih znakov za nesrečo so se hitrosti spustile, še isti dan zvečer pa so se spet dvignile tudi na 150 kilometrov na uro. Po podatkih iz tahografov so hitrosti tovornih vozil znašale okrog 85 kilometrov na uro, čeprav je splošna omejitev v primeru, da je vidljivost manjša od 50 metrov, 50 kilometrov na uro. Pri reševanju je sodelovalo 118 gasilcev, skupaj so alarmirali dvanajst gasilskih enot, ki so se odzvale v treh do petih minutah.

Ministru Mramorju grozi interpelacija

V poslanski skupini Združene levice (ZL) so pripravili interpelacijo zoper finančnega ministra Dušana Mramorja. Med drugim mu očitajo prejemanje spornih dodatkov, uničevanje socialne države in razprodajo državnega premoženja. Po njihovem prepričanju je afera v zvezi s prejemanjem dodatkov za stalno pripravljenost v zadnjem mesecu dokončno načela vladno legitimnost. »Dušan Mramor je sebi in svojim kolegom z ekonomske fakultete kot dekan z zakonskim obvodom omogočil nelegitimno prejemanje dodatkov. Iz položaja finančnega ministra je nato zavajal o njihovi legalnosti in se skliceval na neobstoječe pravno mnenje. Zato je tudi po lastnih besedah izgubil zaupanje javnosti, kar mu onemogoča nadaljnje opravljanje funkcije,« so poudarili v ZL. Prav tako ni ukrepal v primeru neupravičenih zaslužkov in slabega vodenja Družbe za upravljanje terjatev bank. Očitajo mu tudi uničevanje socialne države. Zaradi opustitve mini davčne reforme, so poudarili, se je kot minister odpovedal dodatnim prilivom v proračun, prav tako kljub dvema letoma solidne gospodarske rasti minister ni bil pripravljen uvesti ukrepov na prihodkovni strani proračuna niti za odpravo perečega problema revščine. Obregnili so se še ob samovoljno določitev povprečnine občinam in preprečitev redne in izredne uskladitve pokojnin v preteklem letu. Za vložitev interpelacije potrebujejo podpise najmanj desetih poslancev.

Državno gozdarsko podjetje

Državni zbor je v torek sprejel zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, s katerim bodo ukinili koncesije in ustanovili novo podjetje za rabo ter izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. Zakon naj bi po pričakovanjih prispeval k boljšemu gospodarjenju z gozdovi in oživitvi gozdno-lesne verige. V skladu z zakonom bodo namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovili družbo Slovenski državni gozdovi, ki bo v izključni lasti države. Njena glavna dejavnost bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig.

V Irak petnajst slovenskih vojakov

Vlada je v sredo sprejela odločitev o okrepljenem sodelovanju Slovenije v globalni koaliciji proti teroristični skupini Islamska država (IS), in sicer s prevzemom častniške dolžnosti v poveljstvu globalne koalicije, vzpostavljenem pri osrednjem vojaškem poveljstvu Združenih držav Amerike v Tampi, z donacijo oborožitve in opreme ter s sodelovanjem do 15 pripadnikov Slovenske vojske pri usposabljanju sil iraškega Kurdistana.

Ponovno predlagan za Nobelovo nagrado

Zavod za oživitev civilne družbe je znova pripravil postopek za nominacijo slovenskega misijonarja na Madagaskarju Pedra Opeke in organizacije Akamasoa za Nobelovo nagrado za mir za leto 2015. Predlagali so ga, ker so prepričani, da sta revščina in socialna neenakost temeljni vir konfliktov in vojn na našem planetu in da je model uspešnega spopada z revščino, ki ga je uveljavil Peter Opeka, zgled miru za ves svet.