Lani je Grumovo nagrado za besedilo sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije prejela Simona Semenič, letos pa bo v tekmovalnem programu na ogled njena drama medtem ko skoraj rečem še. / Foto: Primož Pičulin

Od Hlapcev do Evrope

Zanimiv izbor predstav v tekmovalni in spremljevalni program letošnjega 46. tedna slovenske drame selektorja Gregorja Butale obeta raznolike in aktualne festivalske dni.

»Prevladujejo uprizoritve sodobnih ali vsaj novejših besedil, pri čemer imajo nekateri prepoznavnejši avtorji (Möderndorfer, Semenič) na repertoarjih tudi po več svojih del. Kar nekaj iger je nastalo po naročilu. Velik delež krstnih uprizoritev kaže tudi na aktiven odnos med dramsko ustvarjalnostjo in slovensko družbeno in umetniško stvarnostjo.«

Kranj – Že nekajletna tradicija je, da se Teden slovenske drame začne na svetovni dan gledališča, 27. marca, ko na uvodni slovesnosti med drugim podelijo tudi nagrade in priznanja stanovskega Združenja dramskih umetnikov Slovenije, in da uvodno predstavo »daruje« domače Prešernovo gledališče. Letos bo to premiera legendarne Butnskale, ki sta jo leta 1979 napisala Emil Filipčič in Marko Derganc, odrsko različico pa režira Vito Taufer. Teden bo predvidoma potekal do 8. aprila, ko bodo podelili nagrade najboljšim predstavam festivala, razglasili pa bodo tudi letošnjega prejemnika Nagrade Slavka Gruma, ki jo od že omenjenega leta 1979 podeljujejo za najboljše slovensko dramsko besedilo.

Selektor Gregor Butala je v tekmovalni program letošnjega TSD izbral osem in v spremljevalni program tri predstave, Prešernovo gledališče pa je na svoj oder iz tujine povabilo še pet predstav, ki so nastale na podlagi besedil slovenskih avtorjev – dve iz ZDA in po eno iz Izraela, Nemčije in Rusije.

Več sodobnejših besedil

Kot ugotavlja selektor, je bilo število uprizoritev, ki vsako leto nastanejo po domačih besedilnih predlogah, tudi lani primerljivo s prejšnjimi leti, prav tako pa se ni bistveno spreminjal njihov delež znotraj celotne gledališke produkcije. Letos si je ogledal 52 uprizoritev, med katerimi so za razliko od preteklih let prevladovale uprizoritve dramskih besedil, čeprav je bilo med ogledanimi predstavami tudi tokrat precej avtorskih projektov, kar se odraža tudi v selektorjevem izboru. »Nadvse zanimiva poteza tokratne bere je izrazito visok delež krstnih uprizoritev; predstav, nastalih po besedilih iz zgodovine slovenske dramatike (Cankar, Zupan, Grum) je razmeroma malo, a tudi te zaznamuje poudarjeno avtorski pristop; nekaj več je »prevajanja« v osnovi nedramskih predlog, naj gre tu za dramatizacije romanov, mitoloških motivov ali pa (psevdo)dokumentarnih, biografskih ter navsezadnje, zlasti v raznih avtorskih projektih, intimnih vsebin. Prevladujejo uprizoritve sodobnih ali vsaj novejših besedil, pri čemer imajo nekateri prepoznavnejši avtorji (Möderndorfer, Semeničeva) na repertoarjih tudi po več svojih del. Kar nekaj iger je nastalo po naročilu,« pojasnjuje Gregor Butala. Velik delež krstnih uprizoritev kaže tudi na aktiven odnos med dramsko ustvarjalnostjo in slovensko družbeno in umetniško stvarnostjo. Na kranjskem odru se bodo zvrstile tako odrske priredbe znanih besedil kot različni avtorski projekti.

V tekmovalnem programu najdemo kar štiri uprizoritve SNG Drame Ljubljana: Zastave – Mož – Slepota Vitomila Zupana v režiji Mareta Bulca, odrsko adaptacijo s Kresnikom nagrajenega romana Gorana Vojnovića Jugoslavija, moja dežela v režiji Ivice Buljana, Grumovega nagrajenca iz leta 2014, besedilo Vinka Möderndorferja Evropa v režiji Renate Vidić in koprodukciji z Zavodom Imaginarni, dramo Simone Semenič, medtem ko skoraj rečem še v režiji Primoža Ekarta. Tu so še Cankarjevi Hlapci v režiji Sebastijana Horvata in izvedbi SSG Trst ter Samorastniki (Simona Hamer, Prežihov Voranc) v režiji Nine Lampič in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. V koprodukciji Gledališča Glej in Zavoda Poza je nastala igra Katarine Stegnar in Jureta Novaka Katarina po naročilu v režiji Jureta Novaka, SLG Celje in Mestno gledališče Ptuj pa sta združila moči v avtorskem projektu Učene ženske v režiji Jerneja Lorencija. V spremljevalni program je Gregor Butala uvrstil predstavo Lutkovnega gledališča Beneški trgovec, Andrej Rozman - Roza in William Shakespeare v režiji Jana Zakonjška, iz Gledališča Glej prihaja uprizoritev z naslovom Ebola v režiji Luke Cimpriča in Andreja Zupanca, tu pa je še Tolkalo Saške Rakef v režiji Alena Jelena in koprodukciji Radia Slovenija in Gledališča Glej.

Slovensko iz tujine

Mednarodni program tudi letos sestavlja pet predstav. Želje gledališča, da bi tudi tuje predstave sodelovale v tekmovalni selekciji, zaradi finančnih razlogov letos še ni mogoče uresničiti. »Vse potne stroške gostovanj na festivalu namreč tuja gledališča krijejo sama. V primeru povabila v tekmovalni spored bi moral organizator pokriti tudi te, kar pa s sedanjimi sredstvi ni mogoče,« pojasnjuje direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček in dodaja, da se nam kljub temu tudi letos obeta kakovosten program predstav iz tujine, ki kaže na to, da je tudi s pomočjo festivala slovenska dramatika našla prostor izven meja slovenskega govornega območja. Organizator je povabil naslednje uprizoritve: Tjaša Ferme: Divji otrok v mestu, režija Ana Margineanu, PopUp Theatrics & The Secret Theatre, New York; Evald Flisar: Antigona zdaj, režija Robert McNamarra, Scena Theater, Washington; Vinko Möderndorfer: Tri sestre, režija Petra Gudrat-Kuckertz, Heiglhoftheater, München; Simona Semenič: 5fantkov.si., režija Yonathan Esterkin, Beit Zvi School of Performing Arts, Ramat-Gan, Izrael in Matjaž Zupančič: Schoking Shopping, režija Andrey Savtchenko, Teatr 18+, Rostov na Donu.

V dodatnem programu bodo letos že dvanajsto leto potekale tudi delavnice dramskega pisanja, v okviru Tedna slovenske drame vsako leto podelijo tudi Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. Žirija bo tako kot vsako leto nominirala več besedil, ki bodo predstavljena na dnevu nominirancev, tako kot lani pa namerava Prešernovo gledališče v sodelovanju s slovenskim gledališkim inštitutom po festivalu pripraviti tudi bralno uprizoritev zmagovalnega besedila.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 17. januar 2017 / 07:00

Gorenjski glas, št. 5

Gorenjski glas, 17. januar 2017, št. 5

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 3. februar 2016 / 15:57

Prikaz in doživetje novih tehnologij

V podjetju Iskratel so prejšnji torek odprli poslovno-referenčni center, ki je edini tovrstni center v Evropi in predstavlja najsodobnejše središče povezovanja gospodarskega okolja in tehnologij.

GG Plus / sreda, 3. februar 2016 / 15:55

Parna lepotica dobila družbo

Pred dvema tednoma je minilo petdeset let od ukinitve železniške proge Kranj–Tržič. Progo so slovesno odprli daljnega leta 1908, šestega julija. Takrat so s cesarske ceste Kranj–Tržič umaknili poštni...

Kronika / sreda, 3. februar 2016 / 15:54

Na sodišču prodaja znamke LTH

Nekdanji direktor Loških tovarn hladilnikov Miloš Kodre na predobravnavnem naroku ni priznal, da bi s prodajo blagovne znamke LTH zlorabil položaj in oškodoval upnike.

Kultura / sreda, 3. februar 2016 / 15:53

Od Hlapcev do Evrope

Zanimiv izbor predstav v tekmovalni in spremljevalni program letošnjega 46. tedna slovenske drame selektorja Gregorja Butale obeta raznolike in aktualne festivalske dni.

Slovenija / sreda, 3. februar 2016 / 15:23

Anton Vovk, prezrt slovenski škof

Ob obletnici zažiga gorenjskega rojaka iz Vrbe škofa Antona Vovka leta 1952 na novomeški železniški postaji je izšla knjiga njegovih misli. Škof Vovk je od leta 1999 dalje kandidat za blaženega.