Na sodišču prodaja znamke LTH

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 3. februar 2016 / 14:54

Nekdanji direktor Loških tovarn hladilnikov Miloš Kodre na predobravnavnem naroku ni priznal, da bi s prodajo blagovne znamke LTH zlorabil položaj in oškodoval upnike.

Kranj – V zatožno klop kranjskega okrožnega sodišča se je prejšnji teden znova usedel nekdanji direktor Loških tovarn hladilnikov (LTH) Miloš Kodre. Kranjsko okrožno tožilstvo ga tokrat obtožuje poskusa storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in oškodovanja upnikov. Kodre očitkov ni priznal, zato je sodnica Andrijana Ahačič za 2. marec že razpisala začetek glavne obravnave.

Obtožba, ki jo je predstavila tožilka Helga Dobrin, navaja, da naj bi Kodre 12. aprila 2009 kot direktor LTH podpisal licenčno pogodbo o prodaji blagovne znamke LTH podjetju Agovit za 600 tisoč evrov, čeprav naj bi vedel, da je bila blagovna znamka tedaj vredna najmanj 1,36 milijona evrov, s čimer naj bi za razliko v vrednosti oškodoval loško podjetje. Ker naj bi Agovitu, ki je bil največji lastnik in upnik loške družbe, pri tem omogočil, da je z nakupom blagovne znamke pobotal 600 tisoč evrov svojih terjatev do LTH, čeprav je bila loška družba tedaj že nelikvidna in nesolventna, naj bi v tem znesku oškodoval tudi upnike LTH, ki je v stečaju od junija 2009.

Poleg zaslišanja prič, ki jih je predlagalo že tožilstvo, je Kodretov zagovornik Anton Šubic sodišču predlagal, naj na glavni obravnavi zasliši tudi Roberta Oblaka, nazadnje komercialnega direktorja LTH, ki bi vedel povedati, kako je v obdobju pred stečajem družbe kotirala njena blagovna znamka. Odvetnik je predlagal tudi zaslišanje sodne izvedenke Milene Kosi, ki je za tožilstvo ocenila, da je bila blagovna znamka LTH v začetku leta 2009 vredna 1,36 milijona evrov. Z njeno oceno se obramba namreč ne strinja, zato je kot dokaz ponudilo tudi izvedenski mnenji Jelke Blejec, ki sta nastali v pravdni zadevi zoper nekdanje vodstvo LTH, v kateri stečajni upravitelj zaradi zavlačevanja stečaja, s čimer naj bi oškodovali upnike, od Kodreta, Primoža Pegama in Ivana Čakša zahteva skoraj pol milijona evrov odškodnine. V izvedenskih mnenjih se je Blejčeva opredeljevala tudi do vrednosti blagovne znamke, je navedel zagovornik: »Njeni odgovori evidentno navajajo na zaključek, da je bila blagovna znamka LTH v tržnem pomenu v predstečajnem obdobju enaka skorajda ničelni vrednosti.« Zagovornik je predlagal tudi soočenje obeh sodnih izvedenk ekonomske stroke, če bi sodišče ocenilo, da je to potrebno. Ob tem si je pridržal še pravico, da obramba po zaslišanju in morebitnem soočenju sodnih izvedenk predlaga še tretje izvedensko mnenje.

Izvedensko mnenje, ki ga je sodni izvedenec Jure Marn naredil za stečajnega upravitelja in v njem blagovni znamki LTH pripisal še precej večjo vrednost od 1,36 milijona evrov, kolikor je navedeno v obtožbi, je Kodretov zagovornik označil za »psihološko dokazno navlako«, zato je predlagal njegovo izločitev iz dokaznega gradiva.

Očitani kaznivi dejanji sta ostali le pri poskusu, ker sta konec leta 2011 stečajni upravitelj Dušan Taljat in družba Agovit sistemi sklenila sodno poravnavo, s katero je bila prodaja blagovne znamke razveljavljena.