Gorenjci kadijo še več

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 7. december 2015 / 09:53

V podporo prihajajočim spremembam zakonodaje na področju zmanjševanja uporabe tobačnih izdelkov je Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje organiziral regionalno srečanje z naslovom Slovenija brez tobaka – kdaj?

Kranj – Na srečanju, ki je potekalo v torek na kranjskem Območnem združenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so želeli širšo javnost seznaniti z obsegom in posledicami rabe tobaka v Sloveniji in na Gorenjskem, predstaviti potrebne ključne ukrepe in spodbuditi podporo za spremembo zakonodaje na tem področju. Še vedno kadi slaba četrtina odraslih prebivalcev Slovenije, v gorenjski zdravstveni regiji delež kadilcev v zadnjih letih celo narašča. Kadi 21,6 odstotka prebivalcev Gorenjske, starih med 25 in 74 let. »Delež kadilcev je najvišji pri moških, starih med 35 in 44 let, pri tistih s poklicno in srednjo šolo, iz čisto spodnjega in delavskega družbenega sloja in med tistimi, ki opravljajo težko fizično delo. Razliko na Gorenjskem pa predvsem delajo ženske, kajti je več kadilk kot v slovenskem povprečju. Tudi vse mlajši posegajo po prvi cigareti, meja se pomika proti petnajstemu letu,« je povzela ena od predavateljic, Tjaša Pibernik iz NIJZ, Območna enota Kranj. Eden od programov NIJZ je Proste roke – čista pljuča, ki je program opuščanja kajenja za mladostnike, stare od 15 do 19 let. Sicer pa Gorenjska spada med s pasivnim kajenjem manj obremenjene zdravstvene regije, je dodala Darja Zupan z NIJZ, Območna enota Kranj.

Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu. Povezano je z razvojem številnih vrst raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ... V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju tobaka, umre deset oseb, četrtina od teh že pred 60. letom starosti. Stroški zdravljenja bolezni, zmanjšanja produktivnosti in prezgodnje umrljivosti zaradi kajenja predstavljajo okoli pet odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, kar je znatno več, kot država pridobi iz tobačnih trošarin. »Med konkretnimi ukrepi za zmanjšano rabo tobačnih izdelkov je npr. predlog prepovedi dodajanja različnih okusov, arom cigaret, predlog prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov ... « je navedla Tjaša Pibernik, ki se sicer strinja, da bodo predlagane spremembe trd oreh zaradi izredne moči tobačne industrije, pa vendar, kot je še dodala: »Lani je bila uvedena evropska direktiva na področju zmanjševanja rabe tobaka in evropske članice imamo do maja 2016 čas, da te ukrepe prenesemo v nacionalne zakonodaje in tukaj vidimo priložnost, da bi uvedli še dodatne in strožje ukrepe, še širše torej, kot jih narekuje sama direktiva.«

Tisti, ki kadijo in želijo kajenje opustiti, lahko pomoč poiščejo v vseh zdravstvenih domovih na Gorenjskem, kjer delujejo zdravstvenovzgojni centri in znotraj njih program Da, opuščam kajenje. Za pomoč je na voljo tudi svetovalni telefon, kjer so na telefonski številki 080 27 77 strokovno usposobljeni svetovalci dosegljivi vsak delavnik med 17. in 20. uro.