Odvetnik Bojan Grubar, pooblaščenec tožnice, v tožbi navaja, da sta Martin Šetinc in podjetje Tara zakoncev Jerebic zlorabila zaupanje Elizabete Ortner Born. / Foto: Simon Šubic

Pravda Bornove končana

Kranjsko sodišče bo sodbo v zasebni tožbi Elizabete Ortner Born zoper nekdanje upravljavce Bornovih gozdov na območju Tržiča predvidoma izdalo do konca leta.

Kranj – Na okrožnem sodišču v Kranju se je v sredo končala obravnava v zasebni tožbi danes 90-letne Elizabete Ortner Born zoper nekdanjega direktorja družbe Born Martina Šetinca in podjetje Tara zakoncev Tatjane in Riharda Jerebica. Sodnik Aleksander Urankar je strankam napovedal, da bo pisni sklep morda izdal še do konca leta. Dedinja barona Karla Brna v tožbi navaja, da so toženi zlorabili njeno zaupanje in si prisvojili 760 hektarjev gozda, ki je bil njen stvarni vložek v podjet­je Born, ki je včasih upravljalo z več kot 3600 hektarji Bornovega gozda na območju Tržiča. Sodišču zato predlaga uveljavitev ničnosti pogodb, na podlagi katerih je izgubila petino vsega gozda, ki je bil leta 2007 v postopku denacionalizacije vrnjen trem Bornovim hčeram, in plačilo 4,5 milijona evrov odškodnine, kolikor naj bi bil izgubljeni gozd vreden.

Na sredinem naroku so za razjasnitev duševnega stanja Ortnerjeve v času sklenitve spornega posla v letu 2009 zaslišali še sodno izvedenko psihiatrične stroke Martino Žmuc Tomori, ki je po pregledu zdravniške dokumentacije tožnice in po seznanitvi z izpovedbami prič na obravnavi ocenila, da pri Ortnerjevi ni našla znakov, da ob podpisu spornih pogodb ne bi bila sposobna presojati, imela pa je popolno zaupanje v tožene. »Gospa Ortner je izkazovala popolno zaupanje toženim strankam. Ne gre le za osebno zaupanje, to je bilo povezano tudi z njeno zelo visoko kulturno ozaveščenostjo, njenim osebnim dostojanstvom, povezano je bilo z njeno vero v pravo, pravico, poštenje in poštene medosebne odnose,« je pojasnila. Kot je dodala, Bornova hči od toženih strank ni bila odvisna ne socialno ne ekonomsko, na pomemben način pa je bila od Marka Šetinca in zakoncev Jerebic odvisna poslovno. »Ta odvisnost poslovnega odnosa se gotovo nanaša na zapletenost poslovnih dejanj. Na tej odvisnosti je temeljilo tudi njeno zaupanje v sodelavce v konkretnem poslu. Šlo je za poslovna dejanja v njej nepoznanem okolju, v neki sredini, ki ji ni mogla biti znana. Morda si je še dodatno predstavljala, da so te stvari še bolj zapletene, kot so bile, zato je zaupala ljudem, za katere je sklepala, da vse to poznajo,« je razložila upokojena psihiatrinja. Na vprašanje Bojana Grubarja, pooblaščenca Elizabete Ortner Born, ali je bila morda tožnica pri sklepanju posla lahkomiselna, je izvedenka odgovorila, da lahkomiselnost pomeni neko površnost in nepoglabljanje v neko zadevo, kar pa pri Ortnerjevi ni podano.

Po končanem zaslišanju je sodnik Urankar strankam sporočil, da je ostale dokazne predloge zavrnil kot nepotrebne, med njimi tudi predlog obrambe za postavitev sodnega izvedenca ekonomske ali finančne stroke.

Naj spomnimo: Ortnerjeva je leta 2009 s stvarnim vložkom 760 hektarjev gozda dokapitalizirala družbo Born, ki je več let upravljala z vrnjenimi 3653 hektarji gozda v Jelendolu, s tem pa si je poslovni delež v družbi povečala na 78 odstotkov, ki pa naj bi ga Šetinc in Jerebic brez njene vednosti na podlagi pogodb o odplačnem prenosu in prevzemu poslovnih deležev v družbi Born zmanjšala na zgolj 19 odstotkov, posledično pa se je za toliko povečal delež Šetincu kot direktorju družbe Born in podjetju Tara, katerega prokurist je bil Rihard Jerebic. Omenjena sta jo nato kot malega delničarja še iztisnila iz podjetja, za vse skupaj pa naj bi prejela zgolj 440 tisoč evrov kupnine. Domnevno oškodovanje dedinj barona Karla Borna so preiskovali tudi gorenjski kriminalisti.

Obtoženi sicer navedene očitke vseskozi zavračajo. Po njihovi razlagi so le uresničevali dogovor med Elizabeto Ortner in njeno sedaj že pokojno sestro Renato Schlosser, ki je živela v ZDA in je sestro prosila, naj njeno tretjino gozdov proda po tržni ceni ali pa jo kupi sama oziroma podjetje Born za milijon evrov. Izvedena dokapitalizacija in darilna pogodba naj bi bili po pojasnilih Šetinca in zakoncev Jerebic za Ortnerjevo najboljša rešitev, s katero se je Ortnerjeva strinjala. Po mnenju toženih je za vse sodne postopke zoper njih odgovorna njena hči Isabela Ortner Gruber, ki je sedaj skrbnica njenega premoženja. Elizabeta Ortner Born zaradi bolezni na sodišču ni mogla pričati.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 30. junij 2019 / 21:34

Za praznik brezplačne palačinke

Šenturška Gora – Na Šenturški Gori pod Krvavcem je v torek, na dan državnosti, že tradicionalno dišalo po palačinkah, ki so jih brezplačno delili kolesarjem in pohodnikom. Pobudo za »palačinkijado«...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Na štartu ve, kako daleč je cilj

Tudi zato je Škofjeločan Lojze Primožič v svojem prvem poskusu uspešno opravil eno najbolj garaških športnih preizkušenj, imenovano ironman.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zlata čipka Aliču in Žakljevi

Na kolesarski dirki od Železnikov do Soriške planine sta bila najhitrejša Simon Alič in Rada Žakelj.

Žiri / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zbirka o utrdbah v žirovskem muzeju

V Stari šoli oziroma Muzeju Žiri so pred mesecem za dva konca tednov odprli zbirko Pozdravljeni, ljubitelji utrdb.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Železniki v znamenju čipk

Letošnji Čipkarski dnevi so v Železnike privabili okoli sedem tisoč obiskovalcev. Novost: razstava čipk na oknih v starem delu mesta.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Letos šest občinskih nagrajencev

Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku v Železnikih, ki je letos potekala v znamenju Janeza Evangelista Kreka, so listino častnega občana podelili doktorju medicine Jožetu Možganu.