Evropejci skupaj močnejši

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / / 21:14

Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske je na Kokrici gostila evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa. Beseda je bila o položaju starejših, o kakovostnem staranju, o poslančevi pobudi za povečanje deleža lokalno pridelane hrane v bolnišnicah, domovih za starejše, šolah in vrtcih, dotaknili so se tudi letošnjih volitev v Evropski parlament.

Kokrica – Predsednik pokrajinske zveze Zdravko Malnar je v uvodu nanizal nekatere probleme, za katere bi bilo dobro, da pridejo do ušes odločevalcev, da se pri njihovem reševanju kaj premakne. Tako se denimo urejanje sistema dolgotrajne oskrbe vleče že skoraj poldrugo desetletje, težave so pri zagotavljanju domskega varstva starejših, kjer jih na dom čaka že okoli osem tisoč, opozarjajo na zniževanje standardov v domovih, na Gorenjskem pa razmišljajo tudi, kako projekt Starejši za starejše bolj vključiti v pokrajinsko organizacijo.

Ta projekt, ki od leta 2004 poteka pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, je predstavila njegova vodja Rožca Šonc. Z obiski prostovoljcev pri starostnikih na njihovih domovih ugotavljajo, kako ti živijo in kakšno pomoč potrebujejo, da bi z ustrezno podporo čim dlje lahko ostali v domačem okolju. V teh letih so zajeli 65 odstotkov vseh starejših od 69 let, vsak peti je dobil katero od pomoči, in to dokazuje, da je program potreben in pomemben. To je leta 2017 prepoznal tudi Evropski parlament, ki mu je dodelil nagrado državljan Evrope. Pobudnika zanj sta bila poslanca iz Slovenije Igor Šoltes in Ivo Vajgl.

Evropa in Slovenija sta pred demografskim izzivom: že vsak peti prebivalec Evrope je star nad 65 let, v Sloveniji je te populacije 18 odstotkov, v prihodnjih treh desetletjih je pričakovati, da bo v tej starostni skupini že vsak tretji Slovenec. Kot je v pogovoru, ki ga je vodila Slavica Bučan, poudaril evropski poslanec Igor Šoltes, se je za prihodnost treba vprašati, kakšno družbo želimo. Tu gre za reševanje vprašanj, kot so zdravstvena oskrba starejših, naraščajoč pojav demence, domsko varstvo, ugodnejše razmerje med plačami in pokojninami, pokojnine, ki so z delom prislužena pravica – in ne socialna pomoč – in morajo omogočiti dostojno življenje. Toda reform naj bi ne bila deležna zgolj ta področja, temveč davčno in finančno, transport, trg dela, skrb za socialno šibkejše, zdrava hrana, okolje ... Od sprememb na teh področjih je namreč odvisno tudi prihodnje polnjenje pokojninske blagajne in s tem položaj starejših. Je cilj družbe zgolj dobiček ali tudi humanizem, pred tem vprašanjem je vsa Evropa. Šoltes ob tem omenja tudi program Starejši za starejše, ki je s svojo solidarnostjo in empatijo lep odgovor na to dilemo. Osebnega kontakta in stiska rok ne more nadomestiti nobena še tako draga koncesijska storitev, pravi Šoltes.

Na Kokrici je predstavil tudi pobudo o izvzetju hrane iz sistema javnega naročanja (zakon zdaj dopušča petino lokalne pridelane hrane), katere cilj je spodbuditi večji delež kakovostno lokalno pridelane hrane v vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše. Globalizacija hrane namreč predstavlja veliko tveganje, o čemer smo se lahko prepričali ob aferi s poljskim mesom, kajti potrošniki smo še premalo zaščiteni, nadzor ni zadosten, na evropskih trgih se pojavlja tudi dvojna kakovost hrane, ena za zahtevno zahodno, druga za vzhodno tržišče. Pobudo je v treh letih podprlo veliko število ljudi, med njimi veliko strokovnjakov, še naprej pa poteka podpisovanje peticije na to temo.

Spregovorili so tudi o prihodnosti Evropske unije, ki se spopada z mnogimi težavami in se ljudje sprašujejo, ali je takšna povezava še smiselna. Ta zveza ni idealna, meni Igor Šoltes, a kaj je alternativa! Vsak posebej bi se težko borili proti globalnim izzivom, skupaj smo močnejši, poudarja. Želel bi si pa več enotnosti med osmimi evropskimi poslanci, ki v Evropskem parlamentu zastopajo Slovenijo in da bi o njej v Evropi govorili dobro. Tako pa so še največjo enotnost dosegli glede svetovnega dneva čebel.