Helena Rozman, plesna učiteljica na OŠ Alojzija Šuštarja

Šola, kjer ocenjujejo tudi ples

Heleno Rozman iz Tržiča bomo težko popredalčkali, kaj točno počne v življenju.

Poleg študija slovenistike in sociologije, podjetniške žilice in peke poročnih tort je znana po svoji predanosti plesu, ki ga edina v Sloveniji poučuje kot samostojni predmet na osnovni šoli, trenutno pa je predvsem mamica v pričakovanju drugorojenčka.

Ples vedno nekje na vrhu prioritet

Heleno je ples zaznamoval že v vrtcu, ko so vzgojiteljice otroke spoznavale z ritmiko in so jo navduševale svetleče obleke. Vedno je rada nastopala, zato je svoje znanje nabirala v plesni šoli, kot srednješolka in študentka pa je redno dosegala priznanja na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih v šov plesih, še posebej v hiphopu. Ko so jo sošolci na Škofijski klasični gimnaziji videli nastopati, so predlagali ravnatelju, da bi imeli tudi oni plesno skupino. In tako se je začelo …

Enkrat učiteljica, vedno učiteljica

Heleni se niti sanjalo ni, da bo ples lahko tudi njen poklic. Zaradi njenega kvalitetnega dela je imela ves čas študija polne roke pedagoškega dela – poučevala je na ljubljanskih osnovnih šolah in vrtcih, na Škofijski klasični gimnaziji vodila navijačice ter tudi sama aktivno trenirala v pri Željku Božiču. Kmalu se je odločila tudi za opravljanje licence za plesnega vaditelja in učitelja, s katero si je odprla nova vrata za poučevanje plesa. Pred dvema letoma jo je razveselilo povabilo Marine Rugelj, ravnateljice novoustanovljene OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu, da bi na šoli prevzela celoten pouk plesa. Predmet plesa je uvrščen med redne predmete, zato učenci dobijo tudi oceno iz njega, kar je edinstveno v slovenskem prostoru. Kot pravi Helena, pa ocenjevanje ni v ospredju, ampak so to osnove plesa, prepoznavanje zvrsti, gibanje in razvijanje motorike. Učenci se naučijo pravilne plesne drže, plešejo angleški valček, cha cha cha, nastopajo, se udeležujejo tekmovanj in plesnih srečanj. Lani so v sodelovanju z zborovodkinjo in učiteljicami izvedli tudi muzikal Vili ne zna brenčati.

Bi znali odplesati nekaj korakov štajeriša?

Heleni se prednost take umeščenosti plesa v program osnovne šole zdi nujen, saj otroci tako razvijajo motoriko in prostorsko orientacijo, poleg deklic tudi dečki dobijo več posluha za ritem in ker jih v tej starosti še ni sram, prijeti se za roke, jim je to tudi kasneje nekaj popolnoma naravnega. »Naučijo se korakov, ki jih bodo potrebovali vsaj še trikrat v življenju: za valeto, maturantski ples in poroko ali kakšno drugo slavje, kjer večina pride v zadrego, ko bi radi plesali, pa ne znajo,« dodaja Helena. Veliko pomanjkljivost slovenskega plesa vidi v tem, da imamo veliko plesnih šol in še več odličnih plesalcev, ki posegajo po najvišjih rezultatih v svetovnem merilu, pa v medijih take novice redko najdemo na naslovnicah ali v dnevno informativnih oddajah. Želi si tudi, da bi Slovenci znali plesati več kot le polko in valček, ki niti nista plesa, ki bi izvirala iz naših krajev. Za primer navede Irce, ki večinoma vsi znajo odplesati osnovne korake nacionalnega plesa, za Slovence pa dvomi, da bi jih veliko pozitivno odgovorilo na njeno vprašanje: »Bi znali odplesati nekaj korakov štajeriša ali potrkanke?«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jezersko / petek, 15. september 2017 / 06:00

Plošča hranitelju orožja

Jezersko – Na stanovanjski hiši Marka Šinkovca na Jezerskem, kjer je bilo v letih 1990 in 1991 tajno skladišče, bosta jutri, 16. septembra, ob 13. uri Policijsko veteransko društvo Sever Gorenjske...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...