Franc Kejžar, avtor knjige Sejalec pomladi: fantazije o življenju in delu slikarja Ivana Groharja / Foto: Gorazd Kavčič

Ivan Grohar malo drugače

Franc Kejžar, jezuit, rojen v Sorici, v svoji novi knjigi Sejalec pomladi na svojevrsten način opisuje dramatično in razgibano življenje rojaka Ivana Groharja.

O Ivanu Groharju je bilo napisanega že veliko, na precej svojevrsten in prav nič suhoparen način pa življenje velikega impresionista v svoji novi knjigi Sejalec pomladi opisuje Franc Kejžar, 61-letni jezuit v Dravljah, ki izvira iz Sorice. Kljub podnaslovu Fantazije o življenju in delu slikarja Ivana Groharja knjiga temelji na resničnih podatkih o njegovem življenju, ki ga je avtor prek različnega gradiva spoznaval več let. »Ne moreš fantazirati, če ne poznaš dobro njegove resnične zgodbe. Tako sem se preko branja literature zadnja štiri leta nekako soočal z njim,« pripoveduje Kejžar in doda, da mu je bil pri pisanju v največjo oporo prav Grohar. »Iz praktično nemogočih razmer je hotel postati slikar in mu je tudi uspelo. In to dobro.«

Uspelo pa je tudi Kejžarju, ki si je zadal, da bo Groharja v svoji knjigi, sicer že peti po vrsti, predstavil na neklasičen način, kot pravi sam »v smislu fantazije, ki gre čez rob običajnega življenjepisja«. Že v uvodu tako denimo naletimo na pogovor Boga z angeli, ki jih sprašuje, ali naj F. K.-ju iz Sorice sploh dovoli napisati knjigo, ob koncu pa na hudička, ki piscu za­grozi s prijavo zaradi plagiatorstva. Dodana je humorna plat, tudi v navezavi na današnji čas, saj se je tudi Grohar moral zelo držati varčevalnih ukrepov …

Začetek je dramatičen

Sejalec pomladi je prvo Kejžarjevo delo, vezano na njegov rojstni kraj. Sprva se je nagibal k opisovanju soriške pokrajine. »A to bi znalo biti precej dolgočasno, nato pa sem se spomnil Groharja, s katerim greš lahko preko lepot narave in domače vasi. Začel sem prebirati literaturo o njem, veliko sem izvedel od Antona Podbevška, Janeza Kajzerja in Franceta Steleta. Sčasoma pa je Grohar kar sam stopil v ospredje kot človek, kot slikar,« se spominja avtor.

Knjiga se začne s Podbevškovim poročilom o prihodu Groharjeve nesojene žene Mare Kovačević, učiteljice iz Zemuna, na njegov zapuščen grob, nato pa nadaljuje z najbolj dramatičnim dogodkom v njegovem življenju. Ko so mu odrekli slikanje v trnovski cerkvi, je bil Grohar tudi ob znaten zaslužek in ker je bil blagajnik umetniškega društva, si je od tam 'sposojal' denar, misleč, da ga bo neopazno vrnil. A so pri pregledu blagajne to ugotovili, sledila je trimesečna zaporna kazen. »Začnem z bolj dramatičnimi, šokantnimi stvarmi. Zanimiv je tudi prepir med klerikalci in liberalci, ki pravzaprav 'nategujejo' Groharja sem in tja in si ga sposodijo, kar je ene vrste aktualizacija slovenske sprtosti. Potem grem po vrsti in zajamem celo življenje, od tega, kako je šel iz Sorice, do tega, kako so po njegovi smrti poravnali dolgove,« je strnil avtor.

Zapisal tudi svoje štoparske avanture

Grohar je Kejžarja zanimal že od malega. Spoznavati ga je začel prek soseda, slikarja Mira Kačarja, ki ga je navdihoval prav Grohar. Tudi Kejžar je v mladih letih rad risal, a ga je nato pot zanesla v dubrovniško semenišče. Teologijo in filozofijo je študiral v Ljubljani, Rimu in Parizu, kjer je še magistriral iz osnovne teologije. Poleg tega ima v žepu še diplomi iz slovenščine in primerjalne književnosti.

Sejalec pomladi je izšel ob podpori Župnijskega zavoda Dravlje, ki je izdal vse dosedanje Kejžarjeve knjige. Prva, Pravljica o Tišini, je luč sveta ugledala leta 1991, deset let kasneje je po romanu Bratje Karamazovi napisal Uro resnice – čas ljubezni, leta 2006 je sledila Sijajna jecljava knjiga o Jezusu Kristusu in pred tremi leti Avanture, v katerih opisuje štoparske prigode. Svoje, da ne bo pomote, saj je včasih veliko preštopal, večkrat tudi relacijo Ljubljana–Pariz. Za jezuite nič kaj običajen način potovanja, kot verjetno tudi ne snemanje 'selfiejev'. Eden se je znašel tudi ob opisu avtorja na notranjosti platnice njegove zadnje knjige ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 3. julij 2009 / 07:00

Pogrešajo ga že teden dni

Medvode - Pred tednom dni je neznano kam izginil 61-letni Krištof Peklaj iz okolice Medvod, so sporočili s Policijske postaje Medvode. Od doma se je minuli petek dopoldne odpelja...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / nedelja, 9. februar 2020 / 18:41

S soncem do prihrankov

Škofja Loka – Območna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka v sodelovanju s Suncontract energetsko tržnico in Medpodjetniškim izobraževalnim centrom (MIC) Škofja Loka pripravlja predavanje z nasl...

Kronika / nedelja, 9. februar 2020 / 18:39

Snežne razmere v gorah

Kranj – V gorah je zaradi nizkih temperatur snežna odeja zmrznjena in trda, mehak pa ostaja novi sneg v zatišnih legah. Na prisojnih pobočjih sredogorja se sneg čez dan ojuži in ponoči pomrzne. Zar...

Razvedrilo / nedelja, 9. februar 2020 / 18:38

Vodnikov krožnik

V Tušu v sodelovanju z Društvom kuharjev in slaščičarjev Slovenije že šesto leto pripravljajo nacionalni kulinarični projekt Tuševa zvezdica. Drugo predtekmovanje je gostila Radovljica, prvo mesto so...

GG Plus / nedelja, 9. februar 2020 / 18:34

Franja Tavčar, kraljičina dvorna dama

Franja Tavčar, ki se je rodila 8. februarja 1868 v Ljubljani, je bila ena od najuspešnejših Slovenk. Bila žena pisatelja in ljubljanskega župana Ivana Tavčarja. Odločilno je vplivala na uspešno del...

Zanimivosti / nedelja, 9. februar 2020 / 18:31

Sodobna tehnologija

Moderna tehnologija, ki nas obkroža domala na vsakem koraku, nam – navkljub mnogim pastem in morebitne odvisnosti od nje – mnogokrat olajša delo. Sodobni telefoni so tako večinoma neopazno nadomest...