Blaž Boštjančič / Foto: osebni arhiv

Baskovske Jesenice

Gorenjec Blaž Boštjančič že dobra tri leta živi v Bilbau na severu Španije. Lahko bi rekli, da se je tja odpravil s trebuhom za kruhom. Zaposlen v turizmu se je sedaj znašel v enako težki situaciji kot drugi v njegovem poklicu, saj je turizem med najbolj prizadetimi gospodarskimi panogami od trenutka, ko se je v svetu pojavil novi koronavirus.

Z Blažem smo se pogovarjali pozno zvečer, ker je bil tako rekoč pol dneva na tečaju, saj je že spomladi ugotovil, da bo moral nekaj narediti za preživetje. Odločil se je, da bo pridobil še evropski certifikat, da bi lahko opravljal delo voznika tovornjaka. V danih okoliščinah pa mu morda pride prav tudi vozniško dovoljenje za voznika avtobusa.

Otroštvo je Blaž preživel na Jesenicah in v Ljubljani. Po študiju se je pokazala priložnost, da bi lahko odšel delat v Španijo, in jo je izkoristil.

Jezik mu ni povzročal težav. »Študiral sem politologijo (smer obramboslovje) in španščino, po končani fakulteti pa začel delati kot turistični vodnik. Že med študijem pa sem vsako leto mesec dni preživel v Španiji,« razloži. »Ko sem prišel v Španijo, sem izvedel, da zelo potrebujejo v turizmu ljudi, ki dobro govorijo nemško, in tako sem se odločil, da bom živel v Bilbau – tu sem poznal agencije, ki so potrebovale tovrstne vodnike. Ampak sedaj so časi, kakršni so, in nihče ne ve, kaj bo, ko bo konec tega koronaobdobja,« pove sicer še vedno optimistični Blaž, ki je sam tudi že prebolel covid-19. Na srečo, doda, je bolezen potekala v lažji obliki.

Blaž živi v Španiji tri leta in pol, kot turistični delavec pa je tu prisoten že pet let. Ker dobro govori kar nekaj jezikov, mu dela v obdobju pred pandemijo ni manjkalo. Sedaj se je znašel v situaciji, ko je turizem obstal. Poskušal je poiskati kakšno delo, a je tudi trg dela obstal. »Ampak ker je dežela dvojezična, je marsikje pogoj, da se sploh lahko prijaviš za službo, tudi znanje baskovščine,« razlaga Blaž. »Te bi se pa moral še naučiti in ni ravno enostaven jezik,« poudari.

Kakšno pa je mesto samo, nas je zanimalo. Izvemo, da je življenje v Bilbau mogoče rahlo cenejše kot v Madridu ali Barceloni, a še vedno izredno drago, ker imajo Baski najvišji standard v Španiji. »Bilbao je neka mešanica Ljubljane in Jesenic,« je iskren. »To je železarsko mesto. Arhitektura je zelo podobna jeseniški. Tudi tu najdemo ogromno priseljencev. Ti prihajajo iz drugih delov Španije, tako da Bilbao ni čisto baskovski. Center mesta pa precej spominja na Ljubljano.«

Blažu je bilo mesto takoj všeč, a je kmalu ugotovil, da so Baski zelo podobni Slovencem – tudi po negativni plati. »So zelo zaprte narave, z njimi težko najdeš pristen oseben stik, tako da se moraš kar potruditi, da te sprejmejo. Ko pa te, pa hitro vidiš, da so zelo dobri ljudje in strašno lojalni.«

Blaž je ugotovil tudi, da ga severni del Baskije, kjer so gore, skupaj z arhitekturo vasi precej spominja na Zgornjo Gorenjsko. »Tako da se v tistih krajih počutim kot doma. Narava ljudi pa je res podobna gorenjski,« se nasmehne.

Tudi Bilbao je v teh časih izgubil svojo živahnost.

»Januarja sem govoril, kako bom imel super sezono. Načrtoval sem poletni obisk Gorenjske, razmišljal, kako bom kolesaril po Zgornjesavski dolini, potem pa smo čez noč ostali zaprti v stanovanjih. Sredi maja so se ukrepi zrahljali, a je kaj hitro postalo nošenje mask obvezno, okuženih s covidom-19 je bilo iz dneva v dan več in od začetka novembra ponovno ostajamo doma. Trgovine so sicer odprte, javni prevoz dela, šolarji nižjih razredov hodijo v šolo, tečaje lahko obiskujemo, zaprti pa so gostinski objekti. Imamo tudi 'policijsko uro', tako da so ulice Bilbaa ponoči prazne.«

Blaž ima za zdaj občutek, da ukrepi pomagajo. Ne ve pa, kaj bo prinesla prihodnost. Ta je negotova. Španija je precej odvisna od turizma, in če se v tej smeri še nekaj časa ne bo nič premaknilo, bo Blaž moral iskati druge rešitve, zgolj zaradi golega preživetja. Zato se je tudi odločil, da bo vozil tovornjak, če bo treba. Ima sicer nekaj prihrankov, a ti že pridno kopnijo. In če res ne bo šlo drugače, bo pač ponovno odšel s trebuhom za kruhom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / četrtek, 23. maj 2019 / 10:06

Lažno sta se izdajala za gluhonema

Lesce – Policisti so v Lescah ustavili državljana Romunije, ki sta uporabljala osebni avtomobil Volkswagen Passat bolgarskih registrskih oznak. Pred dogodkom naj bi se v Tržiču izdajala za gluhonem...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 9. september 2012 / 07:00

Spet razpis iz Jobstovega sklada

Škofja Loka - Občina Škofja Loka je na spletni strani objavila javni poziv za sofinanciranje izobraževanja nadarjenih mladih glasbenikov, aktivnih članov glasbenih ali plesnih skupi...

Šport / nedelja, 9. september 2012 / 07:00

Lisičke pri kranjskem županu

Kranj - Kranjski župan Mohor Bogataj je v sredo sprejel evropske klubske prvake v softballu slowpitchu, kranjsko ekipo Lisičke, ki deluje v okviru baseballskega kluba Kranjski lisja...

Zanimivosti / nedelja, 9. september 2012 / 07:00

Danes srečanje na Tromeji

Rateče - Danes bo 33. tradicionalno srečanje na Tromeji nad Ratečami, ki ga skupaj s sosedi iz Avstrije in Italije organizira Turistično društvo Rateče–Planica. Na 1509 metrov vi...

Kronika / nedelja, 9. september 2012 / 07:00

Nejasno, koliko žetonov je izginilo

Kranj - Na sojenju sedmim čistilkam Mejremi Ličina, Zijadi Buljubašić, Zerini Horozović, Zarfi Huseinbašić, Radmili Leper, Murisi Raković in Ramizi St...

Škofja Loka / nedelja, 9. september 2012 / 07:00

Gradijo pločnik na Suhi

Suha - Na Suhi poteka grad­nja novega pločnika od cerkve do semaforiziranega križišča z državno cesto. Pločnik bo potekal na levi strani občinske lokalne ceste, dolg bo 250 metro...