Višji stroški dela slab zgled

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 18. februar 2010 / 06:00

Soglasno sprejeto povišanje minimalne plače v gospodarstvu sprejemajo z zaskrbljenostjo in zahtevajo več podpore za tehnološki razvoj. Socialni dialog je na stranskem tiru.

Ljubljana – Pretekli teden sta zaznamovali dve pomembni odločitvi: Državni zbor je sprejel nov Zakon o minimalni plači in obravnaval Izhodno strategijo Slovenije 2010–2013. Oba, čeprav precej različna dokumenta bosta bistveno vplivala na precej nezavidljivo gospodarsko stanje v naši državi, slednji pa naj bi pokazal pot, kako naj bi se iz krize izvili. Za oba je značilno, da kljub izrednemu pomenu nista bila dana v organiziran socialni dialog (prek Ekonomsko socialnega sveta), zato imata dva partnerja tega dialoga – delodajalci in sindikati v imenu delojemalcev, precej različne in v mnogočem nasprotujoče si poglede na to. Tretji partner – država je kljub sicer nekaterim »parcialnim« pogovorom z njima odigrala solistično vlogo.

Pravega okrevanja še ni

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v januarskem Ekonomskem ogledalu ugotavljajo, da sta se v Sloveniji v zadnjih mesecih minulega leta nadalje povečala blagovni izvoz in obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Nasprotno od tega se še naprej znižuje vrednost opravljenih del v gradbeništvu, znižuje se realni dohodek v gostinstvu, v trgovini na drobno pa ostaja na nizki ravni. Kot opozarjajo tudi mednarodne inštitucije za razvite države, znakov okrevanja domačega povpraševanja še ni in zato bo okrevanje v teh državah kot tudi pri nas počasno. V letu 2009 se je zelo povečala plačilna nesposobnost pravnih oseb, saj je bilo decembra 2009 v primerjavi z decembrom 2008 več kot polovico več pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu, povprečen dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pa se je povečal za skoraj tri četrtine.

Trg dela še naprej plahni

Na trgu dela se skladno s pričakovanji po ugotovitvah UMAR-ja kazalci še naprej slabšajo. Novembra je število delovno aktivnih spet najbolj upadlo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, najbolj pa se je povečalo v večini storitvenih dejavnosti. V letu 2009 je bilo povprečno registriranih 86.354 brezposelnih oseb, kar je 36,6 odstotka več kot v letu 2008. Do povečanja je prišlo predvsem zaradi 70,7 odstotka več oseb, ki so izgubile delo. Konec januarja letos pa je število registriranih brezposelnih oseb doseglo že 99.591.

Višja minimalna plača, več brezposelnih

Po oceni UMAR-ja bo za skoraj 23 odstotkov višja minimalna plača pomenila povečanje števila prejemnikov minimalne plače in tudi povečanje koncentracije zaposlenih z nizkimi plačami. Pričakujejo, da bo višja minimalna plača potencialno povečala tudi brezposelnost. Modelska ocena, ki so jo pripravili, kaže, da bi ob predpostavki takojšnje uskladitve minimalne plače na novo raven delo izgubilo približno pet tisoč ljudi, številka pa bi se v procesu prilagajanja plač lahko povzpela tudi na okrog dvajset tisoč.

Gospodarstvo ne zmore vseh bremen

Gospodarstvo ne more nositi celotnega bremena posledic krize in hkrati prevelikega bremena drage države in poslovnega okolja, ki ni pripravljeno na nujne spremembe, so zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ob obravnavi izhodne strategije. Nujne so odločne strukturne reforme, ker je nesprejemljivo, da se ob drastičnem padcu BDP sprejemajo odločitve za dvig družbenega standarda. Oživitev gospodarstva mora biti prva prioriteta, ker je le rast BDP in primerna struktura ustvarjene bistveno višje dodane vrednosti porok za trajnejše znižanje primanjkljaja. Kratkoročno potrebujemo učinkovito financiranje tekočega poslovanja in dostopna sredstva za razvoj. Nujna je podpora tehnološkemu razvoju, učinkovito črpanje evropskih sredstev, reforma trga dela, pokojninskega in zdravstvenega sistema. Na GZS konkretno predlagajo strateške odločitve vlade o spremembah vlaganj sredstev evropske kohezijske politike od vlaganj v infrastrukturo v podporo tehnološkemu razvoju in poenostavitve administrativnih postopkov za črpanje teh sredstev.

Sindikati zahtevajo socialni dialog

V sindikatih so seveda s predlagano izhodno strategijo močno nezadovoljni, saj je bil socialni dialog povsem na stranskem turu. Morda ga bo več ob dejstvu, da bo treba za izvedbo izhodne strategije sprejeti kar 25 zakonov. Kritizirajo predlagano kapico na socialne prispevke, ki da je le v korist bogatim, predlagane spremembe Zakona o delovnih razmerjih pa kažejo, da država gradi konkurenčnost edino na zmanjševanju stroškov dela, ne pa na razvoju in inovacijah. Predlogi sindikatov o racionalizaciji javnih naročil, razvoj obnovljivih virov energije, prilagoditev institucij, boljše upravljanje premoženja države niso bili upoštevani, namesto tega država načrtuje gradnjo infrastrukture, ki po njihovem mnenju ne omogoča razvojnega preboja. »V svojih rokah imamo orožje. Če bo šla vlada predaleč, jo bomo ustavili, tudi z referendumi,« opozarjajo na sindikatih.