Najzahtevnejša pot do Triglavske planote

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / nedelja, 4. oktober 2015 / 14:09

Bovški Gamsovec (2392 m) in čez Plemenice do Koče na Doliču (2151 m) – Plemenice so najzahtevnejša pot na Triglav. Nekoč se je imenovala Bambergova, saj so jo zgradili člani Nemško-avstrijskega planinskega društva.

Po nočitvi v Pogačnikovem domu na Kriških podih bomo tokrat nadaljevali v smeri proti Triglavu, čeprav ne povsem na njegov vrh. Kriški podi, ta visokogorska skalna puščava, ki jo krasijo tri čudovita jezera, ki so videti kot oaze sredi kraškega sveta, me navdušijo vsakič, ko jih obiščem. S podov bomo nadaljevali proti sedlu Luknja. Čaka nas vzpon proti Bovškemu Gamsovcu. Od doma se odpravimo po kraškem svetu škrapelj in žlebičev. Bodimo pozorni na markacije in ne pustimo, da nas zavedejo labirinti tega lepega sveta. Ponekod si bomo celo pomagali z rokami. Ko pridemo do Dovških vratc nad Sovatno, skrenemo desno po grebenu proti Gamsovcu. Zavarovana pot, z jeklenicami in skobami, nas pripelje tik pod vrh Gamsovca, do vrha je pet minut. Z vrha sestopimo nazaj do razpotja in nadaljujemo sestop proti sedlu Luknja. Na začetku je še nekaj jeklenice, potem pa sestopamo po travnatem svetu. Na naši desni sta Vrh nad kamnom in Pihavec. Strmo se spustimo na sedlo Luknja, kjer si vzamemo nekaj minut počitka, si nataknemo na glavo čelado, morda tudi samovarovalni komplet, ki pa nam na Plemenicah niti ne bo veliko pomagal, saj so jeklenice le v spodnjem in zgornjem delu, dobršen del osrednjega dela pa je varovan le s klini.

Vstopni del čez Plemenice je strm in zavarovan z jeklenico. Izjemno hitro napredujemo in pridobivamo nadmorsko višino. Po uvodnem delu se strmina položi. Sledi dolg del Plemenic, kjer varoval praktično ni. Gibljemo se po stezi nad globokim prepadom, ki je posuta z gruščem. Možnosti za zdrs so velike, sploh ko je moker teren. Vmes celo malce izgubimo višino, kjer plezamo s hrbtom naprej. Ko steza zavije levo, smo precej hitro na grebenu, kjer se nam odpre pogled v globel doline Vrat. Okoli ovinka preplezamo manjši steber, potem pa se po lažjem terenu vzpenjamo ponovno do roba stene, kjer se nam prvič pokaže vršna piramida Triglava. Tik pod vrhom je pot speljana po severni triglavski steni. Na eni od točk se nam odpre pogled na znamenito Sfingo v Triglavski steni. Strme vzpone preko številnih stebrov premagamo z jeklenicami in klini; nato sledi tudi precej strm spust, ki nas pripelje do Zahodne triglavske planote. Pot po Zahodni triglavski planoti je pot po labirintu med škrapljami in žlebiči. Pozorni bodimo na markacije in možice; če zaidemo s poti, se lahko znajdemo v težavah.

Ko pridemo do razpotja na Zahodni triglavski planoti, se seveda lahko odpravimo tudi na vrh Triglava. No, mi bomo sestopili približno 300 višinskih metrov do Koče na Doliču, kjer bomo dočakali naslednji dan, ko se bomo povzpeli na najvišjo točko Slovenije. Na razpotju zavijemo desno navzdol proti Doliču. Svet Pod Planjo je tipičen visokogorski kras, ki ga odlikujejo tudi mulatjere, saj se gibljemo v bližini Morbegne, propadajoče visokogorske vojaške trdnjave, ki je nekdaj stala ob rapalski meji. Po mulatjeri se udobno spustimo do zadnjega strmega dela tik pred Kočo na Doliču, do koder nas pripelje par okljukov po nekdanji vojaški poti.

Naslednjič pa z Doliča nadaljujemo na Triglav in po Tominškovi poti v dolino Vrata, kjer bomo zaključili svoj tridnevni pohod.

Nadmorska višina: 2500 m
Višinska razlika: skupna 1300 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 5 / 5