Markacisti PD Bajtar in PD Kamnik na macesnovih stopnicah, po katerih je dostop v Malo in Veliko Vetrnico zdaj bistveno lažji in predvsem bolj varen.

Lažji dostop do Vetrnic

Jami Mala in Velika Vetrnica na Veliki planini sta odslej še dostopnejši obiskovalcem.

Velika planina – Mala in Velika Vetrnica sta kraški jami med Zelenim Robom in Velikim stanom, ki sta nastali ob preperevanju, in ko se je porušil njun strop, sta nastali dve udornici, med pastirji že stoletja znani kot jami, v katerih je tudi v poletnih mesecih mogoče najti led in sneg.

Lokacija Vetrnic je bila lepo označena tudi za obiskovalce planine, vendar je bila pot v jami strma in zaradi stalne vlage tudi nevarna. Člani Planinskega društva Bajtar so se v sodelovanju s člani in markacisti Planinskega društva Kamnik zato letos odločili, da pot primerno zavarujejo in jo tako naredijo še dostopnejšo. »V dogovorih s predsednikom Agrarne skupnosti Velika planina Edom Komatarjem smo dosegli, da nam je ves potreben les – približno 110 tekočih metrov macesnovega lesa, brezplačno prispevala agrarna skupnost, ki ga je posekala in pripeljala v dolino. V delovnih akcijah smo sodelovali člani PD Bajtar in markacisti: Rajko Balantič, Zdravko Bodljaj, Anton Kemperl, Slavko Petek, Brane Koprivnikar, Miro Uršič, Robi Cerar, Lojze Pirnat in Vinko Poličnik. Opravljenih je bilo 210 ur prostovoljnega dela. Največ časa je bilo uporabljenega za pripravo lesa oz. stopnic (21 tekočih metrov), dostavo materiala, meritve in dve delovni akciji za namestitev stopnic. Ocenjujemo, da je pot v vetrnici povsem primerna za obiskovalce, predvsem pa je bolj varna,« je delo na uradnem odprtju minulo soboto povzel Vinko Poličnik in dodal, da sta jim po tristo evrov za material prispevali tudi Občina Kamnik in družba Velika planina.

A dela s tem še niso povsem zaključena. Prihodnje leto si planinci, bajtarji in pastirji želijo ob vhodu v Vetrnici postaviti še informativno tablo, ki bi opisala to naravno znamenitost in opozorila na previdnost, na mestu spodnjega platoja pa bodo namestili že nekaj metrov jeklenice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 8. julij 2017 / 15:02

Vsi ne bodo upravičeni do zvišanja pokojnine

Kranj – Državni zbor je aprila letos sprejel spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerimi bo upokojencem s štiridesetimi leti pokojninske dobe (brez dokupa) in tudi tistim...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:53

Koronavirus in mi, 1. del

V četrtek, 24. septembra, zvečer sem na Facebooku objavil novico o tem, da je mama pozitivna na covid-19. Dejansko nisem niti pomislil na to, da bi mogoče iz kakršnegakoli razloga to novic...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:52

Naglič, priimek iz greha, 2. del

Priimek Nagel so začeli pisarji postopoma zapisovati kot Naglič, ker so ljudje sinu Nagla rekli mali Nagel ali Naglič. Tako so nastali tudi mnogi drugi priimki. Leta 1806 so priimek ob rojstvu hčer...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:49

Rož'ca raste, ko jo potrebujemo

Miran Čebašek se že vrsto let ukvarja z zeliščarstvom, svoje znanje pa prenaša tudi na druge. Kot pravi, je pri zdravljenju z zelišči pomembno, da jih znamo pravilno uporabljati.

Kultura / torek, 27. oktober 2020 / 00:42

»Malar« vam v dom prinese barve

V Gorenjskem muzeju je v podstrešni galeriji gradu Khislstein na ogled razstava z naslovom Malar nam polepša življenje. V grad, kjer je bil nekoč dijaški dom, se z razstavo o tem čudovitem poklicu, ko...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:37

Nekdanjo Bloudkovo skakalnico iztrgali pozabi

Ozka stezica, ki se iz Naklega strmo pne na gozdno planoto Dobrava, preseka nekdanjo skakalnico, ki so jo naklanski fantje s pomočjo tržiških skakalcev zgradili leta 1950 po načrtih Stanka Bloudka. Do...