Cepljenje proti gripi

Za gripo vsako leto zboli približno deset odstotkov prebivalcev. Slovenija je po precepljenosti proti gripi na repu Evropske unije.

Kranj – »Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Zato je za zaščito pred gripo pomembna preventiva. Priporočljivo je upoštevati enostavna pravila. Ostanemo doma, če zbolimo in bi lahko imeli gripo, temeljito in pogosto si umivamo roke, pri kihanju ali kašljanju si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihnemo v rokav. Najučinkovitejša zaščita pred gripo pa je cepljenje,« je poudarila doc. dr. Irena Grmek Košnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V njihovi Območni enoti Kranj so s tem tednom začeli cepiti proti sezonski gripi. Cepljenje poteka vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure, predhodno se ni treba najaviti. S ponedeljkom bodo začeli cepiti proti gripi tudi v Zdravstvenem domu (ZD) Kranj, prostor za cepljenje za odrasle je v pritličju ZD, otroke, mlajše od 5 let bodo cepili v otroškem dispanzerju, med 6 in 19 letom starosti pa v šolskem dispanzerju.

»Cepljenje priporočamo vsem prebivalcem, še zlasti pa ogroženim skupinam. To so starejši od 65 let, kronični bolniki in njihovi družinski člani, majhni otroci in njihovi družinski člani, nosečnice, posamezniki, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje, zdravstveni in drugi delavci, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti,« svetuje Irena Grmek Košnik. Za kronične bolnike in starejše od 65 let je cena cepljenja sedem evrov, za druge prebivalce dvanajst evrov. Kot je še povedala strokovnjakinja, se zaščita vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke, mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Uspešnost cepiva je odvisna predvsem od starosti in imunske sposobnosti prejemnika cepiva ter od podobnosti virusov, ki krožijo, s tistimi, ki so v cepivu. Podatki kažejo, da cepivo prepreči gripo pri 50–90 odstotkih zdravih odraslih, mlajših od 65 let, in prepreči hospitalizacijo zaradi pljučnice in gripe pri 30–70 odstotkih cepljenih starejših oseb in kroničnih bolnikov. Cepiti se ne smejo osebe, ki so kdaj imele resno alergično reakcijo na cepivo proti gripi ali katerokoli snov, ki je lahko prisotna v cepivu v sledovih, npr. jajčne beljakovine, ter osebe, ki prebolevajo akutno bolezen z visoko telesno temperaturo. Neželeni učinki cepljenja so sicer redki, je še dejala Irena Grmek Košnik, večinoma gre za lokalne reakcije na mestu cepljenja, izjemoma povišano telesno temperaturo, slabost, utrujenost in glavobol.