Picassove ženske
Mokra stonoga dežja dela piruete na nebu. Čisto je podivjala. Brisalci od groze na šipi kar zastajajo. In tako prevoziva vseh 240 km do Lendavskega gradu, kjer sva še za rep ujela razstavo Hommage a Picasso – Poklon Picassu. Na ogled je bilo 40 originalnih grafičnih del španskega genija in 71 originalnih grafičnih del svetovno priznanih umetnikov kot poklon največjemu likovnemu umetniku 20. stoletja. Na sliki Andyja Warhola tudi Paloma Picasso. Picasso, likovni garač, obdarjen z neverjetno vitalnostjo, je bil pravi mačo, ženske so mu bile muze, znal pa jih je ponižati v sužnje. Ob ogledu sem se spomnila, da je bila 2010 v isti galeriji razstava Françoise Gilot, ene od Pablovih velikih ljubezni.
Ko je Picasso (1881–1973) prišel v Francijo, mu je bila tedaj še v revnih razmerah model in ljubica Fernanda Olivier. Njuna zveza je trajala sedem let in o njej piše v svojih »Spominih« Fernanda brez grenkobe. V Rimu, ko je bil Picasso scenograf in kostumograf za znameniti ruski balet Džagileva, je spoznal Olgo Khokhlovo, balerino in plemkinjo. Poročila sta se 1917, Olga je bila zahtevna in zveza se je razdrla 1935, ločila pa se nista. Marie Therese Walter je bilo sedemnajst let, ko je na postaji pariškega metroja spoznala Picassa. Bila je topla ženska, lepotica, najdemo jo na številnih portretih. Dora Maar, zelo inteligentna fotografinja vročega značaja argentinsko-hrvaškega rodu, je fotografirala Picassove začetke »Guernice«, španske vasi, ki so jo nacistični nemški bombniki zravnali z zemljo 1937. Zagrenjena se je umaknila v samoto in ni več fotografirala, ko je Picasso spoznal očarljivo Françoise Gilot, slikarko, poznejšo mater Clauda in Palome. Idilika se je spreminjala v grozo, ljubezen v pasti ljubim te – sovražim te, a Françoise se ni dala uničiti in ga je – čeprav težko – zapustila. To obdobje najdemo v njeni knjigi »Življenje s Picassom«, v slovenskem prevodu 1967. Picassu je bilo osemdeset let, ko se je vnovič skrivaj poročil z Jaqueline Roque, ki je bila od njega mlajša šestinštirideset let. Ena izmed njih je dejala: »Za nas je bil genij – le da mu je manjkalo srca.«
Med najlepše barcelonske znamenitosti sodi Picassov muzej v nekaj palačah. V njem utripata življenje in umetnost s polno močjo. Zato sva tudi z Izbranim doma večerjala po barcelonsko.
Tarta s sirom s plesnijo (Tarta de queso azul con pinones)
Za 4 osebe potrebujemo: olje, model za peko, 24 cm premera, 1 listnato testo, 2 jajci, 180 g mehkega sira, 150 g sira s plesnijo, 180 g kisle smetane, sol in čili po okusu, 1 veliko rdečo papriko, 100 g pinjol.
Pečico ogrejemo na 180 °C. V naoljen model damo testo in ga ob robovih potegnemo navzgor. Prekrijemo ga s papirjem za peko in nasujemo nanj suh fižol za suho peko, ki traja 20 minut. Nato model vzamemo iz pečice, odstranimo fižol in papir. Pečice ne izklopimo.
V skledi zmešamo jajci, mehki sir in sir s plesnijo, kislo smetano, sol, čili in na tenke rezance narezano papriko. Zmes zlijemo na testo in potresemo s praženimi pinjolami.
Model damo v pečico na srednjo rešetko in pečemo 35–40 minut.
Pa dober tek!