Janez Porenta: »Moja odgovornost kot predsednika zadruge je v tem, da sem premalo pozorno spremljal poslovanje zadruge, ko so se rezultati že začeli poslabševati.«

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijona evrov izgube. »Za letos je glavni cilj pozitivno poslovanje,« je dejal predsednik zadruge Janez Porenta.

Decembra lani je prišlo tudi do spremembe v vodstvu zadruge. Po tem, ko je dolgoletni direktor Marijan Roblek odstopil z mesta direktorja in sporazumno prekinil zaposlitev v zadrugi, je poslovno vodenje zadruge prevzel njen predsednik Janez Porenta. Tako bo do 30. junija, potlej pa se bodo v zadrugi odločili, ali bodo imenovali novega direktorja. Roblek, ki je bil prej hkrati direktor Sloge in Mlekopa, to je podjetja gorenjskih zadrug za trženje mleka, je odslej v Mlekopu kot direktor tudi zaposlen.

Kranj – Ker se je poslovanje zadruge poslabševalo, prvo resno opozorilo je bilo revizorjevo mnenje s pridržkom za poslovanje v letu 2013, je zadruga ob koncu lanskega leta na pobudo predsednika zadruge Janeza Porenta in ob podpori upravnega odbora sklenila pogodbo z zunanjimi svetovalci za pripravo programa prestrukturiranja poslovanja. »Zdaj ta program že nekaj mesecev izvajamo, glavni poudarek je na tekočem pozitivnem poslovanju. O prodaji premoženja za zdaj ne razmišljamo, sprejeli pa smo nekatere ukrepe. Tako smo zaradi slabih rezultatov že ukinili odkup kmetijskih pridelkov na Dolenjskem, predvidevamo pa tudi zaprtje poslovnih enot, ki ne bodo poslovale pozitivno. S 30. junijem bomo prekinili pogodbo za najem osmih žitnih silosov zmogljivosti deset tisoč ton v Vaneči v Prekmurju, saj se je izkazalo, da je bil najem slaba poslovna odločitev. Zdaj se dogovarjamo o tem, kako bomo v spremenjenih razmerah zagotavljali odkup žita, tega na leto odkupimo od devet do deset tisoč ton,« je dejal Porenta in dodal, da program prestrukturiranja poslovanja zadruge predvideva tudi izboljšanje učinkovitosti zaposlenih, pri tem pa se število zaposlenih ne bo bistveno zmanjšalo.

Večina izgube izvira iz prodaje KŽK-ja

»Zadruga je lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijona evrov izgube. Osemsto tisoč evrov izgube izvira iz prodaje KŽK-ja, saj je bilo podjetje za toliko bolj zadolženo, kot je znašala kupnina. Kupec KŽK-ja, to je podjetje Agro Gorenjska, nam še vedno dolguje 200 tisoč evrov kupnine, čeprav smo izpolnili pogoj in dosegli izbris hipoteke s KŽK-jevega premoženja. Za pridobitev še preostale kupnine smo že začeli ustrezne pravne postopke,« je dejal Porenta in poudaril, da bodo izgubo pokrili s prihodki od poslovanja v prihodnjih letih. Na vprašanje, ali jo bodo morebiti morali pokriti člani zadruge, je Porenta odgovoril: »Te bojazni glede na zakonodajo in zadružna pravila ni. Naša prva zaveza članom je ta, da jim v pogodbeno dogovorjenih rokih plačujemo odkupljene kmetijske pridelke.« Kot je znano, je zadruga že v letu 2012 od KŽK-ja kot svojega hčerinskega podjetja odkupila farmo v Hrastjah, potlej pa zaradi slabega finančnega stanja začela s prodajo podjetja. Oktobra lani je podjetje prodala družbi Agro Gorenjska za 3,3 milijona evrov, ob prodaji pa se je s kupcem dogovorila še za dveletni najem farme v Hrastjah, to je do oktobra naslednje leto. Odločitve o tem, kaj bo s farmo po izteku dveletnega najemnega obdobja, pa upravni odbor še ni sprejel.

Zmanjšujejo zadolženost

Zadruga je v prvih treh mesecih zmanjšala zadolženost do dobaviteljev za 1,2 milijona evrov, a kljub temu jo čakajo v prihodnje težki časi. »Zadolženost pri bankah je tolikšna, da bo še najmanj pet let obremenjevala tekoče poslovanje. Toliko časa bo namreč potrebno, da bomo dolg spravili v razumne meje. Z večjimi dobavitelji smo se uspešno dogovorili za postopno zniževanje dolga,« je dejal Janez Porenta in dodal, da je upravni odbor zadruge že tudi sprejel novo strategijo in vizijo razvoja, po kateri bo zadruga še naprej pomemben »servis kmetov« na območju, kjer ima člane, to je na Gorenjskem in na Dravskem polju. Na tem območju naj bi okrepila promet v trgovinah in sledila usmeritvi, da vsaka poslovalnica posluje pozitivno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 24. december 2019 / 17:08

Za veselje in mir med nami

Božični čas, najlepši čas, poje pesem. In resnično so božični prazniki nekaj posebnega. Zlasti za nas, Slovence, ki praznujemo dan po božiču državni praznik dan samostojnosti in enotnosti.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.