Sedem kreposti prenovljenih

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / torek, 29. september 2015 / 10:42

Končana je prva faza restavriranja poslikav v grajski kapeli na Loškem gradu. Stropni del je tak, kot je bil pred sto leti, ko je bil poslikan.

Te dni v Loškem muzeju v sodelovanju z Restavratorskim centrom Republike Slovenije potekajo še zadnja dela v sklopu prve faze restavriranja stenskih poslikav v grajski kapeli, ki so bile vse od druge svetovne vojne naprej skrite pod beležem. V športnem žargonu bi lahko dejali, da je padel strop, restavratorji namreč zaključujejo stropni del kapele. Preden bodo potegnili še zadnje črte in pritisnili zadnje pike v prenovljeni svod kapele ter zatem podrli deset in več metrov visoke odre, so nas v Loškem muzeju povabili, da si še zadnjič od blizu ogledamo mojstrovine, ki so nastajale pred natančno sto leti.

Ko so grad, v katerem danes deluje Loški muzej, leta 1890 kupile Uršulinke, so ga v slabih dvajsetih letih temeljito prenovile za potrebe svojega vzgojnega zavoda in šole. Odločile so se prenoviti in v celoti poslikati tudi kapelo, ki sodi v sklop grajskega poslopja. Avtor poslikav naj bi bil ljubljanski slikar Anton Jebačin, ki je s pomočniki kapelo poslikal v manj kot pol leta. Viri pričajo, da so oder postavili sredi poletja ter ga podrli in poslikave predstavili 13. novembra 1915. »Pri tem je pomembno poudariti, da poslikave odsevajo duh časa prve svetovne vojne. Ko so se Uršulinke lotile poslikav, so na grad, v katerem je začela delovati vojna bolnica, že prihajali ranjenci s soške fronte. Red Uršulink je bil izobrazbeno univerzalno podkovan v tako rekoč vseh znanostih, njihova humanistična usmerjenost je bila izrazita,« pojasnjuje umetnostna zgodovinarka v Loškem muzeju Barbara Sterle Vurnik, in nadaljuje: »Poslikave so razporejene po posebnem ikonografskem programu, sedmih medaljonih, v katerih so upodobitve sedmih krščanskih kreposti: upanja, vere, ljubezni, poguma, pravičnosti, razuma in zmernosti, ki so neke vrste odgovor na to, kar se je takrat dogajalo v svetu. Hkrati nagovarjajo človeka, da bi bil boljši, pametnejši, strpnejši. Krona vsega je nadangel Mihael kot poglavar božje vojske, ki je usmerjena k miru.« V osmem medaljonu je latinski napis, ki sporoča, da nas nič ne more pogubiti, če bo bog z nami. V spodnjem delu so upodobljeni prizori oznanjenja, ozdravljenja Tobita in veduta Škofje Loke z angelom varuhom in gojenkama uršulinske šole.

Poslikave so zato pomembne ne le zaradi svoje umetniške, ampak tudi zaradi bogate kulturno-zgodovinske dokumentarne vrednosti, saj izpričujejo podobo Škofje Loke tistega časa. Slikarije so bile kasneje, verjetno takoj po drugi svetovni vojni, prebeljene, odstranjeni so bili stari oltarji in nameščeni oltarji iz porušene Dražgoške cerkve.

Potem ko so leta 2013 opravili prva sondiranja, so se v Loškem muzeju odločili za ponovno odkritje poslikav in dela so se v sodelovanju z Restavratorskim centrom Slovenije začela lansko jesen. Z odstranjevanjem beležev so najprej začeli na vrhu v kupoli. »Ta del restavriranja je bil zelo zahteven, saj so bili beleži močno sprijeti z originalno poslikavo. Do njih smo prihajali z rotacijskimi brusilniki in s kirurškimi skalpeli, dodatno zasigano plast pa smo odstranjevali na kemijski način. Pravzaprav je bila glavnina dela opravljena, ko smo prišli do originalne poslikave,« je razložila vodja restavriranja Anita Klančar Kavčič, ki je povedala tudi, da je bila poslikava delno uničena, kar je pomenilo poravnati luknje v ometu in beležu, očistiti površino in deloma retuširati. »Restavratorji se trudimo, da je poslikava od detajla do celovitosti čim večji približek tistemu, kar je bila pred posegom. Želimo ohraniti lepoto poslikave, zato v razmerjih, detajlih, barvah, harmonijah vselej skrbno sledimo originalu,« o restavratorski etiki razloži Klančar Kavčičeva in doda, da so izvirniku sledili tudi pri uporabi materialov, ki so bili v rabi v času nastanka. To pomeni, da so uporabljali apneni omet in pigmente, kakršni so bili na voljo pred sto leti. Pri tem originala tudi ne prekrivajo, ampak ga po potrebi retuširajo s čopiči in črtkami.

Kot je še dodala vodja del, je to tudi eden večjih projektov Restavratorskega centra Slovenije v zadnjem času, v katerega je bilo doslej vključenih deset restavratorjev, prvo fazo pa so s prekinitvami zaključili v osmih mesecih. »Zadovoljni smo z opravljenim delom, poslikava je znova taka, kot je bila ob nastanku. Hkrati pa je to dodaten izziv za nadaljnje delo na stenskih poslikavah v spodnjem delu kapele, ki je v načrtu prihodnje leto.«

Kot je povedala direktorica Loškega muzeja Saša Nabergoj, je bil projekt prvotno ocenjen na dvesto tisoč evrov, trenutno so na polovici, predvidevajo pa, da ga bo izvedba v dveh delih malce podražila. Trenutno so še v pridobivanju sredstev občine in države. Prenovljeni stropni del kapele bodo v novembru predstavili javnosti, ob tem pa bodo pripravili še priložnostno razstavo o procesu in posebnostih restavriranja.