Prvi polčas
Za vlado Mira Cerarja je prvi polčas. Ob prekinitvi po prvem polčasu je priložnost, da se ekipa temeljito pogovori in oceni, kaj je šlo narobe. Odpravi napake in zamenja igralce, da na koncu lahko zmaga. V prvem polčasu se predsednik vlade Miro Cerar ni veliko ukvarjal z igro, iskal je prve igralce. V prvih dveh letih je zamenjal kar sedem ministrov in ministric. Zmagovalne ekipe so pripravljene že na začetku tekme.
Vlada Mira Cerarja je zgovoren dokaz, kaj se zgodi, če zmaga stranka, ki v parlamentu ni prebila niti dneva. Namesto z vladanjem se ukvarja s postavljanjem ekipe. Ker nove stranke nimajo preverjenih kadrov in uigranih ekip, je njihova zmaga velikansko tveganje za državo. Nekaj podobnega, kot če bi pred ključno tekmo iz slovenske nogometne reprezentance umaknili vse profesionalne nogometaše in jih nadomestili s športnimi novinarji in komentatorji. Zagotovo bodo poznali vse taktične rešitve, malo verjetno pa je, da bodo to realizirali tudi na tekmi in zmagali.
Ko se je po enem letu vlade Mira Cerarja vendarle zdelo, da se bo končno osredotočila na vsebinska vprašanja, smo doživeli novo presenečenje. Če povem v prispodobi, se je vlada Mira Cerarja namesto na igro osredotočila na vzdrževalca zelenic, prodajalca pijač, upravnika stadiona. Vlada se je v drugem letu vladanja lotila masovnih kadrovskih menjav.
V slabem mesecu je zahtevala oziroma dopustila zamenjavi vodstev DUTB in SDH, ki skupaj upravljata več kot 15 milijard evrov državnega premoženja. Sledile so menjave v NLB, HSE in Darsu. V zdravstvu je bilo zamenjanih kar 88 članov svetov javnih zdravstvenih zavodov in še bi lahko našteval.
Danes tako ob polčasu sedimo v garderobah in se sprašujemo, ali je tekmo še mogoče dobiti. Predsednik vlade tako v garderobi prepričuje igralce, da so po začetnih golih vendarle vzpostavili ravnotežje z nasprotno ekipo. Bilo je celo nekaj dobrih strelov na gol. Predsednik vlade je prepričan, da je to dovolj za zmago. Realnost žal ni tako optimistična. Nekaj dobrih strelov na gol ob visokem zaostanku ne more prinesti zmage v drugem polčasu.
Sprejeta proračuna za leti 2017 in 2018 najbolj nazorno pokažeta, da ekipa dr. Mira Cerarja ni pripravljena spremeniti dosedanjega pristopa. Jasno je, da vlada Mira Cerarja v zadnjih dveh letih svojega vladanja ne bo naredila tistega, kar bi morala vsaka razumna vlada v prvih dveh letih vladanja. To je, soočiti se s ključnimi nevarnostmi, ki ogrožajo dolgoročni razvoj Slovenije: negativni demografski trendi, visok javni dolg in okorno poslovno okolje.
Ker vlada Mira Cerarja Slovenije ne pripravlja na ključne nevarnosti, bi bilo za Slovenijo najbolje čim prej oditi na predčasne volitve, saj v sedanji sestavi parlamenta ni mogoče oblikovati koalicije, ki bi si za svoj cilj postavila graditev normalne Slovenije.
Za normalno Slovenijo potrebujemo:
1. pravičnejšo domovino: zlasti reformo sodstva in delovno-pravne zakonodaje;
2. močno gospodarstvo: predvsem davčno reformo, reformo javne uprave in šolstva;
3. varnost, ko zbolimo, se upokojimo ali ko izgubimo službo: zlasti zdravstveno in pokojninsko reformo ter odločnejšo podporo mladim družinam.
Nadaljnje vztrajanje s sedanjo koalicijo pomeni za Slovenijo izgubljeni dve leti, saj na ključne izzive ne bo nič boljše pripravljena ob koncu mandata, kot je bila leta 2014.