Vrata nepovrata

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 29. avgust 2015 / 09:30

»Zemljevidi domotožja, prva knjiga epa, je vpeta v prostorski način videnja sveta, kompozicija, za katero si drznem reči, da je inovativna in trdna, pa sledi geografski taksonomiji. Knjiga je zelo obsežna, ima kar 46 spevov, približno 9000 verzov v tercinah, 469 strani v knjižni izdaji založbe Goga, ki zasluži vse priznanje za ta dobesedno epski založniški podvig. /…/ Druga knjiga, Čas očetov, je še obsežnejša, trenutno ima 12.000 verzov, temelji pa na časovni logiki in je zato 'najbolj epska'. Tretja, Bivališča duš, je najbolj nenavadna, saj sledi iracionalni, metafizični logiki oziroma točneje: milosti poezije. Naj prostorsko strukturo prve knjige predstavim kar z njenim kazalom: po uvodnem Nagovoru, ki je nekakšen ep v malem, sledi zvezek Zgodovinski atlas zapuščenih domovanj, ki ga sestavljajo spevi: Grafologija pokrajin, Reke, Jezera, Morja, Otoki, Gore, Gozdovi, Polja, Vasi, Mesta, Ulice, Hiše, Kabineti, Kuhinje, Spalnice, Otroške sobe, Vrtovi, Šole, Lokali, Plesišča, Žuri, Gledališki odri, Glasbeni odri, Redakcije, Vojašnice, Zapori, Bolnišnice in Grobovi. Vse te kraje, ki so zaznamovali mene in moje prednike, s pomočjo spominske in domišljijske besede obiskujem v različnih časovnih obdobjih, zato ta način videnja imenujem zgodovinski atlas. Tretji zvezek prve knjige pa upesnjuje sila različna prevozna sredstva, ki so mi potrebna za potovanja med temi kraji, zato je naslovljen Muzej nomadskih prevoznih sredstev, sestavljajo pa ga spevi: Škornji in škorenjčki, Otroški vozički, Konji, Ladje, Vlaki, Kolesa, navadna in motorna, Avtomobili, Letala, tem stvarnim prevoznim sredstvom pa sledijo Vrtiljaki kot moj hommage otroštvu ter 'metafizična' prevozna sredstva Domišljija, Zvok, Svetloba, Čas, Zgodovina in Zgodba.«

Tako je Boris A. Novak v intervjuju, ki ga je dal pesniku Josipu Ostiju v reviji Literatura (št. 287, maj 2015), predstavil eno najbolj ambicioznih pesniških knjig v novejšem času. Da bi začutili ta pesniški podvig, moramo brati knjigo samo. Tu pa le nekaj verzov za pokušino iz speva Vasi (str. 134): »Vas je tema, tišina, črna luknja v vesolju, / kamor izginjajo vsa mesta, hiše, cerkve, ceste, / vozila, vlaki in letala, in drevo na polju … / Vas je ugrez svetlobe in sveta in slednje geste, / in ponikalnica glasov in zvokov … / Tako je vsaj bilo, / dokler ni tudi vas postala eno samo predmestje. / Zdaj tudi tam ni več miru. Ne za oko, / ne za uho, / ne za srce …« Vrata nepovrata so odprta, vstopite!