Prvi med kršitelji

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 21. avgust 2015 / 12:38

Slovenija je s 148 primeri ugotovljenih kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev prva med evropskimi državami.

Slovenija prva po kršitvah človekovih pravic

Ta teden smo izvedeli, da je po ugotovitvah Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu Slovenija prva po ugotovljenih kršitvah človekovih pravic na število prebivalcev med članicami ESČP. Sodišče je do konca leta 2014 prejelo več kot 8400 tožb iz Slovenije, razsodilo pa je v 323 primerih in v 304 ugotovilo vsaj eno kršitev. Kot navajajo, se največ ugotovljenih kršitev nanaša na pravico do sojenja v razumnem roku in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Po analizi spletnega portala Rights Info je Slovenija s 148 primeri ugotovljenih kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev prva med evropskimi državami. Sledijo Malta s 102 kršitvama na milijon prebivalcev, Moldavija (76), Bolgarija (68) in Grčija (67). Najmanj kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev beležijo Španija (2), Nemčija (2) in Danska (3). Slovenija, ki je članica ESČP od leta 1993, je izgubila v kar 94 odstotkih vseh primerov. Na vrhovnem sodišču so poudarili, da se večina ugotovljenih kršitev pred ESČP nanaša na čas pred letom 2006, ko so stranke na ESČP množično vlagale pritožbe zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, saj slovenska zakonodaja za to ni predvidevala učinkovitih pravnih sredstev, leta 2006 pa je bil sprejet zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, »s čimer je bilo vzpostavljeno učinkovito varstvo za kršenje omenjene pravice«. V enakem obdobju so na sodiščih začeli tudi s procesi reorganizacije in optimizacije sodnih postopkov. Zaradi vseh teh aktivnosti so se povprečni časi reševanja zadev bistveno znižali, posledično pa je po letu 2006, še posebej pa po letu 2010, bistveno upadlo število pritožb in odločitev, v katerih je ESČP ugotovilo, da je Slovenija kršila pravico do sojenja v razumnem roku, pojasnjujejo na vrhovnem sodišču. Na pravosodnem ministrstvu pa menijo, da na podlagi statistike ESČP ni mogoče posplošeno zaključiti, da bi bila Slovenija množična kršiteljica človekovih pravic. Podobno stališče so zavzeli tudi pri Varuhu človekovih pravic, kjer poudarjajo nujnost spoštovanja temeljne pravice vsakogar, da mu sodišča sodijo v razumnem roku«.

Pahor zadržal imenovanje veleposlanikov

Predsednik republike je zaradi poročil o nadzoru na diplomatsko-konzularnih predstavništvih zadržal podpisovanje ukazov o imenovanju novih veleposlanikov. Tako se je odločil po pogovoru s premirjem Mirom Cerarjem, saj bo počakal na oceno vlade, ali ugotovitve v poročilih kakorkoli vplivajo na njen dosedanji predlog za imenovanje novih veleposlanikov v drugih državah in pri mednarodnih organizacijah. Zunanje ministrstvo je namreč pred dnevi nekaterim medijem posredovalo poročila o nadzoru, v katerih so zabeležene kršitve slovenskih diplomatov od leta 2009. Gre za večje in manjše kršitve, večinoma pa za negospodarno ravnanje z javnim denarjem. Med veleposlaniki, pri kateri je nadzor ugotovil kršitve, so tudi kandidati za nove veleposlaniške položaje. Pahorjevo odločitev nekateri problematizirajo, saj se številnim slovenskim diplomatom ta mesec izteka mandat, mnoga veleposlaniška mesta pa so že prazna. Med njimi so tudi veleposlaniški položaji v Zagrebu, Rimu in Pekingu. Kandidat za novega veleposlanika v Zagrebu je nekdanji veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, ki pa mu tudi očitajo negospodarno ravnanje v prejšnji službi. No, nekatera izpraznjena mesta so medtem že zasedli novi veleposlaniki. Med drugim je bil za stalnega predstavnika Slovenije pri Natu v Bruslju že imenovan nekdanji evropski poslanec Jelko Kacin.

Ziherl se je pritožil

Kot je za Gorenjski glas napovedal že takoj po razrešitvi z mesta direktorja Eko sklada, je Škofjeločan Milenko Ziherl na upravno sodišče vložil tožbo zoper sklep vlade o razrešitvi, v kateri navaja, da mu ni bila dana možnost, da bi se pred izdajo odločbe o razrešitvi izjavil o krivdnih razlogih za razrešitev in o vseh za odločitev pomembnih okoliščinah, zato predlaga, da se razrešitev z mesta direktorja Eko sklada odloži do izdaje pravnomočne odločbe v tej zadevi. Vlada je prejšnji teden potrdila odgovor na tožbo, kot ga je predlagalo ministrstvo za okolje in prostor, ki meni, da je Ziherlova tožba neutemeljena. Vlada je sicer Ziherla razrešila na predlog nadzornega sveta Eko sklada, ki Ziherlu očita več kršitev in neizpolnjevanje obveznosti. Ocenili so, da prihaja na Eko skladu do zaostankov pri obdelavi prispelih vlog, medsebojni odnosi med zaposlenimi in vodstvom pa niso bili na ravni, ki bi dolgoročno omogočali učinkovito delo. Na javni razpis za novega direktorja sklada je sicer prišlo deset prijav.