Marija pomagaj

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 15. avgust 2015 / 08:22

Ne glede na vse, kar se lahko zgodi okoli velikega šmarna 2015, se ve, kdo je glavna junakinja tega dne: Marija Pomagaj! »Ko je Brezmadežna Mati božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.« Tako je 1. novembra 1950 zatrdil papež Pij XII. in to trditev povzdignil v dogmo. Le nekaj dni pred velikim šmarnom istega leta (12. 8.) je ta isti mož razglasil še eno kapitalno spoznanje: v encikliki Humani generis je oznanil, da evolucijski nauk ne nasprotuje katoliškim načelom. Leta po drugi svetovni vojni so bila tudi sicer zelo živahna, vojnemu opustošenju je sledil povojni vzpon. Industrijska revolucija je bila v polnem razmahu, začenjala se je tudi revolucija v človeških nraveh, danes poznana kot seksualna revolucija. Leta 1950 papež oznani, da je bila Marija v nebo vzeta, seveda ne z lastnimi močmi, tja gor so jo ponesli angeli. Komaj deset let pozneje pa se človeštvo kar samo zapelje na nebo: najprej pošlje tja gor satelit (Sputnik 1, oktobra 1957), potem psičko Lajko (novembra 1957), prvega moškega (Jurija Gagarina, aprila 1961) in kmalu še prvo žensko (Valentina Tereškova, junija 1963), 20. julija 1969 pa so »naši« že na Luni! Sam Bog ve, kako je Mati božja gledala na vse te podvige, pri katerih njihovi akterji sploh niso prosili za njeno pomoč, ampak so v nebo silili kar z lastnimi močmi, vnebovzeti v zemeljsko slavo …

Ob teh velikih podvigih, ki jih dosegajo izbrani posamezniki in nacije in z njimi človeštvo kot planetarni kolektiv, ostajamo ljudje precej nebogljeni v svojih vsakdanjih tegobah in t. i. mali človek se še vedno obrača po pomoč k nebeškim priprošnjikom in k Mariji Pomagaj še posebno. Česa si, denimo, želijo romarji k Mariji Pomagaj na Brezje? »Ljudje si želijo osebnega miru, sreče, zdravja, znanja, osebne vrline. Želijo si partnerskega ujemanja in družinske harmonije. Naj ob tem omenimo posrečeno prispodobo, da so Brezje z Marijo Pomagaj največje slovensko duhovno zdravilišče. Ta zahvalno-željenjski substrat ni vezan na materialno bogatenje in hlepenje po oblasti. V zapisih skorajda ni želja po materialnem prestižu. Morda je takšna želja bolj prisotna predvsem takrat, ko ljudje pridejo po blagoslov za srečno vožnjo, vendar je skrb za varnost in zdravje pomembnejša kot priprošnja za vozilo. Politično je v prošnjah komaj prisotno. Osnovna socialna celica je za Slovence družina, v večini primerov razširjena družina – od starih staršev do vnukov in ožje sorodstvo. Redkeje v zapisih naletimo na širše socialne skupnosti (vas, dežela, narod, skupnost kristjanov, svetovna človeška in naravna skupnost). Aktualno politično dobi nekaj več prostora le ob junijski vojni leta 1991. Od zgodovinskih dogajanj pa vse do danes odmeva druga svetovna vojna.«

Tako je te reči povzel zgodovinar Jože Dežman, ki je doslej najbolj celovito proučil brezjanski fenomen, nazadnje prav v knjigi Marija Pomagaj (2014). Ljudje se torej k Mariji obračamo bolj v zasebnih in družinskih kot v javnih zadevah. No, slovenski škofje bodo gotovo tudi o velikem šmarnu 2015 prosili nebeško zavetnico, naj varuje naš narod. Mogoče bo kdo pomolil celo za ugodno rešitev arbitraže s Hrvati, a najbrž to ne bo naš zunanji minister. Težava je tudi v tem, ker se mi v teh dneh obračamo k Mariji Pomagaj, bratje Hrvati pa k Veliki Gospi, ta pa je ena in ista oseba. Komu bo tedaj bolj naklonjena, Slovencem ali Hrvatom? Kakorkoli že: zna biti, da je vse skupaj bolj v božjih kot v naših rokah …