Mamut v krožišču na Kokrici
Ostanke mamuta so našli v Čukovem bajerju v jami Zverivnik. Člani Turističnega društva Kokrica so si močno prizadevali, da bi kip mamuta postavili v novo krožišče.
Kokrica - »V začetku devetdesetih let smo razmišljali o tem, kaj bi lahko imeli za simbol Turističnega društva Kokrica. Sklenili smo, da bo to kar mamut; ostanke mamuta so namreč izkopali leta 1953 v našem okolju, v Čukovem bajerju v jami Zverivnik in jih hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani,« je povedal Janez Rihter, predsednik Turističnega društva Kokrica. Vse odtlej je mamut njihov zaščitni znak, imajo ga tudi v grbu društva. »Imeli smo veliko željo, da bi kip mamuta postavili na zelenico v krožišču na Kokrici. Kiparja Jožeta Volariča, domačina s Kokrice, smo prosili za izdelavo. Prijetno smo bili presenečeni, saj ga je gospod Volarič naredil precej pred dogovorjenim rokom,« je povedal Rihter. Umetnik ga je delal od maja do septembra lani, s postavitvijo pa so morali počakati do julija letos, ko so pridobili formalno dovoljenje Direkcije Republike Slovenije za ceste. »Na kranjski občini so nam obljubili, da nam bodo krili izdelavo kipa v znesku 4500 evrov in upam, da to še drži,« je povedal Rihter.
»Pregledoval sem leksikone, knjige, da sem ugotovil, kakšen je bil mamut v resnici. Visok je bil tudi do pet metrov, ker pa je ta višina za postavitev v krožišču previsoka, sem velikost prilagodil; mamut v krožišču je dolg tri metre, v višino meri dva metra, med okloma je širok osemdeset centimetrov (pravi mamut je imel razpon med okloma tudi do pet metrov). Do postavitve v krožišču sem ga hranil na domačem dvorišču in ta čas je bil glavna atrakcija za otroke. Pri njegovi izdelavi sem uporabil tehniko električnega obločnega varjenja. Narejen je iz nerjavečega jekla, varil sem ga z navadno elektrodo, zato da se ne blešči,« je povedal Jože Volarič, ki se lahko pohvali s približno stotimi večjimi skulpturami, tudi zunaj naših meja.
»Odzivi na kip sredi krožišča so odlični, saj je mamut nekaj posebnega in umeščen v pravo okolje, v bližino gozda. Predsedniku Krajevne skupnosti Kokrica Igorju Hribarju pa sem že predlagal, naj bi se celotna krajevna skupnost poistovetila s tem simbolom in ne le turistično društvo,« je povedal Janez Rihter.