Danes zaudarja le še predsodek

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 21. september 2014 / 19:05

»Včasih je meso drobnice zaradi vročine in neveščega rokovanja res zaudarjalo. Danes zaudarja le še predsodek,« pravi Marijan Peternelj, predsednik Turističnega društva Sorica, ki bo na nedeljski prireditvi Sadovi jeseni dalo poudarek drobnici.

Sorica – Turistično društvo Sorica bo v nedeljo popoldne pripravilo v Sorici prireditev Sadovi jeseni, na kateri bodo tokrat dali poudarek drobnici. Prikazali bodo film Pastirci, predelavo volne od striženja do pletenja in filcanja ter obiskovalcem ponudili ovčji in kozji sir, ovčje salame, pečenega jagenjčka ter kozlička in hrenovke. »Namen prireditve je obiskovalcem približati koristi, ki jih daje reja drobnice,« je pred nedeljsko prireditvijo povedal predsednik društva Marijan Peternelj in dodal, da se povsem ne strinja z uglednim ovčerejskim strokovnjakom, zdaj že pokojnim dr. Francem Zagožnom, ki je v knjigi Ovčereja zapisal, da Slovenija ni in nikoli ni bila ovčerejska dežela, pa čeprav so še v bližnji preteklosti skoraj vsi kmetje redili po nekaj ovac, in da v Sloveniji nimamo prave ovčerejske tradicije. »Da je reja drobnice, še posebej ovčereja, pomembno zaznamovala življenju naših prednikov, dokazuje tudi to, da imamo v Sloveniji kar pet tradicionalnih avtohtonih ovčjih pasem,« ugovarja Marijan Peternelj in dodaja, da so ovce imele in še imajo pomembno mesto tudi v slovenski kulturi. Opevajo jih številne ljudske pesmi, pisatelj Janez Jalen je napisal Ovčarja Marka, ovce upodablja mladinski film Pastirci, so nepogrešljive spremljevalke božičnih jaslic ...

Le malo gostiln ponuja ovčetino

Marijan Peternelj se dobro spominja otroštva in starejših, ki so pripovedovali, da je bilo nekdaj najpomembnejše mesno živilo hribovcev svinjina, a ko je te sredi leta zmanjkalo, je prišla na vrsto ovčetina. »Danes je poraba mesa in sirov drobnice v Sloveniji nizka, med najniž­jimi v Evropi. Krivi so lažni predsodki. Ni starih, dobrih navad. Včasih je meso drobnice zaradi vročine in neveščega rokovanja res zaudarjalo. Danes zaudarja le še predsodek. Meso drobnice je lahko prebavljivo, v mnogih primerih celo dietno. Na Gorenjskem je le malo gostiln, ki ponujajo ovčetino,« pravi Peternelj in dodaja: »Nič manj kot za prehrano je bila ovčereja pomembna za oblačenje. Spominjam se, kako mi kot otroku ni šlo v glavo, da oče vse leto razen ob nedeljah nosi volnene nogavice. Danes sam delam enako. Ko sem se včasih vračal iz službe, sem doma najprej slekel preznojene umetne nogavice. Danes mi v domačih volnenih noge počivajo. In domač pulover! Brani te pred mrazom bolj kot vsako umetno vlakno. Pod njim nisi moker od znoja.«

Drobnica zmore

»Sredi prejšnjega stoletja so začela tudi iz hribovja izginjati stara kmečka orodja. Kos in koscev ni več, tudi grabelj, motik in rovnic je vse manj. Konji so namenjeni le še športu in sprostitvi. Namesto njih brnijo stroji, narejeni za velike strmine in dragi. Pa tudi najdražji v največje strmine ne zmorejo. Drobnica zmore. Pol leta in več preživi na paši, tri do štiri mesece na višinski,« pravi Marijan Peternelj in se vpraša: »Kdo bo preprečeval zaraščanje? Priden hribovec in njegovi tropi živali! Zato naj mu ob strani stojijo država s kmetijsko politiko, ki bo bolj naklonjena reji drobnice, ter gostinci in trgovci s ponudbo, ki bo podirala stare predsodke in potrošniku približala zdravo hrano in izdelke iz volne.«