Staranje v Sloveniji, uredil Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka, Ljubljana, 2013, 600 strani, 29,90 evra, www.inst-antonatrstenjaka.si

Staranje v Sloveniji

»Monografija Staranje v Sloveniji prinaša raziskovalna spoznanja o petindvajsetih temah staranja in medgeneracijskega sožitja. Štirinajst avtorjev, po starosti so iz vseh generacij, je v luči tujih in domačih spoznanj obdelovalo podat­ke velike reprezentativne terenske raziskave Potrebe, zmožnosti in stališče prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 let in več. Raziskavo je izvedel Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Iz obilja kakovostnih podatkov so izbrali teme, ki osvetljujejo vprašanja o aktivnem in zdravem, dostojanstvenem, informacijsko, kulturno in duhovno poglobljenem staranju v luči medgeneracijskega sožitja. Ob branju rokopisa sta sociolog, akademik prof. dr. Zdravko Mlinar, ter ekonomist, nekdanji minister, prof. dr. Vlado Dimovski, napisala svoje tehtne razmisleke, ki vsebinsko dopolnjujejo monografijo. Kaj lahko nudi branje te knjige slovenskemu politiku ali uslužbencu državne ali občinske uprave? Pristne informacije o tem, kaj 750.000 prebivalcev Slovenije, ki so stari nad 50 let, potrebuje za svoje staranje, kaj sami zmorejo na tem področju in kaj hočejo. Pa tudi široko sodobno znanje o staranju in sožitju generacij. Slovenske politike in javno upravo namreč čaka pereča naloga oblikovati nacionalni sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo odgovarjal potrebam in zmožnostim. Čaka jih smiselno odzivanje na probleme demografske krize. Najprej pa jih čaka naloga, ki je pogoj za navedeni dve: povezati socialni, zdravstveni, prostorsko-infrastrukturni in vzgojno-izobraževalni politični in upravni resor v enovito odločanje in delovanje. Staranje in sožitje sta namreč prezahtevni nalogi, da bi jih zmogel reševati vsak posamezni resor, in preveč pomembni, da bi jih smeli prepustiti le kateremu od njih. Pogoj za smiselno politično in upravno vodenje državne in krajevnih skupnosti pa so stvarni podatki o potrebah, zmožnostih in stališčih ljudi.«

Gornji odlomek je iz predgovora v eno od tistih knjig, ki se jih marsikdo ustraši, češ da so za branje preveč strokovne, predebele in še kaj. Vendar to ni knjiga, ki bi jo bral od prve do zadnje strani in lepo po vrsti. Pogledaš v kazalo in vidiš, kaj bi te zanimalo, posebno, če sodiš med »starejše«. Saj smo povečini še mladi, a prvi simptomi staranja se dejansko začno že kmalu po srečanju z Abrahamom. Knjiga je zaradi svoje tehtnosti in teže vredna popularizacije, morda tudi na Glasovi preji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Avtomobilizem / sreda, 3. avgust 2011 / 07:00

Jeseni prenovljeni Renault Twingo

Francoski Renault je premierno pokazal podobo oblikovno osveženega Twinga, ki ga bodo javnosti uradno pokazali na septembrskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Stilisti specializirani za avtomo...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...