Staranje v Sloveniji, uredil Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka, Ljubljana, 2013, 600 strani, 29,90 evra, www.inst-antonatrstenjaka.si

Staranje v Sloveniji

»Monografija Staranje v Sloveniji prinaša raziskovalna spoznanja o petindvajsetih temah staranja in medgeneracijskega sožitja. Štirinajst avtorjev, po starosti so iz vseh generacij, je v luči tujih in domačih spoznanj obdelovalo podat­ke velike reprezentativne terenske raziskave Potrebe, zmožnosti in stališče prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 let in več. Raziskavo je izvedel Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Iz obilja kakovostnih podatkov so izbrali teme, ki osvetljujejo vprašanja o aktivnem in zdravem, dostojanstvenem, informacijsko, kulturno in duhovno poglobljenem staranju v luči medgeneracijskega sožitja. Ob branju rokopisa sta sociolog, akademik prof. dr. Zdravko Mlinar, ter ekonomist, nekdanji minister, prof. dr. Vlado Dimovski, napisala svoje tehtne razmisleke, ki vsebinsko dopolnjujejo monografijo. Kaj lahko nudi branje te knjige slovenskemu politiku ali uslužbencu državne ali občinske uprave? Pristne informacije o tem, kaj 750.000 prebivalcev Slovenije, ki so stari nad 50 let, potrebuje za svoje staranje, kaj sami zmorejo na tem področju in kaj hočejo. Pa tudi široko sodobno znanje o staranju in sožitju generacij. Slovenske politike in javno upravo namreč čaka pereča naloga oblikovati nacionalni sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo odgovarjal potrebam in zmožnostim. Čaka jih smiselno odzivanje na probleme demografske krize. Najprej pa jih čaka naloga, ki je pogoj za navedeni dve: povezati socialni, zdravstveni, prostorsko-infrastrukturni in vzgojno-izobraževalni politični in upravni resor v enovito odločanje in delovanje. Staranje in sožitje sta namreč prezahtevni nalogi, da bi jih zmogel reševati vsak posamezni resor, in preveč pomembni, da bi jih smeli prepustiti le kateremu od njih. Pogoj za smiselno politično in upravno vodenje državne in krajevnih skupnosti pa so stvarni podatki o potrebah, zmožnostih in stališčih ljudi.«

Gornji odlomek je iz predgovora v eno od tistih knjig, ki se jih marsikdo ustraši, češ da so za branje preveč strokovne, predebele in še kaj. Vendar to ni knjiga, ki bi jo bral od prve do zadnje strani in lepo po vrsti. Pogledaš v kazalo in vidiš, kaj bi te zanimalo, posebno, če sodiš med »starejše«. Saj smo povečini še mladi, a prvi simptomi staranja se dejansko začno že kmalu po srečanju z Abrahamom. Knjiga je zaradi svoje tehtnosti in teže vredna popularizacije, morda tudi na Glasovi preji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 12. februar 2020 / 18:43

Nova sodna zmaga Avbljeve

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevek državnega odvetništva za revizijo postopka, v katerem je nekdanja padalka Irena Avbelj od države že pravnomočno iztožila 75 tisoč evrov odškodnine in 500 evrov ren...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Čezmejno sodelovanje gasilcev

Podnart - Na nedavnem prevzemu novega gasilskega vozila v Podnartu so sodelovali tudi gasilci iz Sel-Borovnice na Koroškem, ki so prišli v Podnart skupaj z županom Sel Engelberto...

Prosti čas / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Le še streljaj od albuma

Ansambel Veseli Gorenjci je tudi minulo nedeljo, ko je razveseljeval obiskovalce na zaključku Čipkarskih dni v Železnikih, dokazal, da si je nadel pravo ime.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Prvi častni občan je Stanko Košir

Najvišje občinsko priznanje - naziv častni občan bo prejel Stanko Košir iz Gozd-Martuljka za ohranjanje izročila Rut.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Je edina možnost zdravnik iz tujine?

Vodja zdravstvenega doma Janko Kersnik dvomi, da bodo v Kranjski Gori dobili tretjega zdravnika.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Na olimpijadi pred skoraj 60 leti

Karel Klančnik, rojen Mojstrančan, je eden tistih, ki je močno zaznamoval zgodovino razvoja skakalnega športa v Gornjesavski dolini.