Ker Slovenci še vedno ne vemo, zakaj Skupina NLB, pa mogoče to vedo Hrvati ali pa evropski birokrati, ki prihajajo na brniško letališče. / Foto: Krhl

Oni že vedo zakaj?

V največji slovenski banki NLB v oglaševanju blagovne znamke uporabljajo zanimiv slogan Vem zakaj. Povprašali smo jih, če res vedo, zakaj, vesoljna Slovenija namreč še vedno ne ve.

Na našem os­­re­­­d­njem letališču JP na Brniku se na velikem oglasnem panoju bohoti tale »velika modrina« z napisom NLB Skupina, Vem zakaj. Ker se večina nas, običajnih in očitno nekoliko manj »modrih« Slovencev zadnja leta v primeru NLB sprašuje, zakaj, nam je naša v vseh pogledih največja banka z velikimi izgubami in posledično dokapitalizacijskimi prispev­ki vseh državljanov pripravila toliko srečnih in veselih trenutkov, nas je tudi v naši velikobratski redakciji zanimalo, ali tako običajni ljudje kot bančniki res vedo, zakaj.

Najprej sem Mali Brat vprašal fanta v rumenem zaščitnem lajbiču, če on ve, zakaj? »Ejga vi, novinar, jest pojma nimam, zakaj, jest sem tle sam redar, da folk ne parkira tle, k' je za taksije pa pred vrat'm na letališ'e. Pa itak še pet minut delam, pol 'mam pa smeno. Ampak, če me ubiješ, ne vem, zakaj.« Nisem ga ubil, raje sem vprašal naprej, gospoda, ki je z malim poslovnim kovčkom hitel na letalo za Bruselj. »Prosim obrnite se na službo za odnose z javnostjo na našem minis­trstvu, pa vam bodo posredovali moj elektronski na­slov. Tja naslovite vprašanje, pa vam bom v treh dneh odgovoril. Saj veste zakaj, mar ne?« Še preden sem mu mogel odgovoriti, da pojma nimam, je že pobegnil na »checking«. »Wissen sie warum?« (Veste zakaj?), vprašam tipa, ki je pravkar prišel iz Bruslja, za katerega sem na vodi čutil, da je eden tistih evropskih birokratov, ki te dni delajo preverjanja po slovenskih bankah. »Ich weis ein bischen (mal vem), aber es ist besser nicht zu sagen (ampak bolje, da ne povem).« In je odbrzel.

Nič, sedel sem v avto in zavrtel številko aktualnega predsednika uprave NLB Janka Medje, če on ve, zakaj? »Odkar se okrog vozim s slabšim službenim avtom, kot mi pripada, ugotavljam zakaj, pa vam po pravici povem, da res ne vem, zakaj. Vprašajte enega mojih predhodnikov Marjana Kramarja, mogoče on ve.« In sem ga poklical. »Gospod Marjan, a vi veste, zakaj?« Po glasu je bilo slišati, da je zelo dobre volje in je v nekem »šundru« nekje daleč. »Ej stari, itak, da vem, zakaj. Še kako dobro vem, zakaj.« In je odložil.

Ampak še vedno ne vem, zakaj?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 29. april 2008 / 07:00

Nesrečna Črna kronika

Imena koktajlov so lahko zelo zgovorna, da je to res, pa je okusil novinar Boštjan Fon z Jesenic, ko mu je pri pripravi "Črne kronike" ušla steklenica.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Kako se znebiti šefa?

Režiser komedije Božič na kvadrat Seth Gordon sledi trem zagrenjenim prijateljem, ki jim grozni šefi vsak dan uničujejo življenje. Ker ne morejo dati odpovedi, se domislijo drugačne rešitve, kako...

Mularija / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Otroška peresa

Šola Šola, šola, spet ta šola. V njej posedaš, a naučiš veliko se. Včasih celo zabavno je. Znanja vsepovsod mrg...

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Skrivnostne podobe raja

Knjižno delo Skrivnostne podobe raja, ki je bilo prvič predstavljeno ob tisočletnici prve pisne omembe Blejskega gradu, na svojstven način oživlja spomin na preteklost tega kraja.

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Glasov jež: Petka, ki je nihče noče

Poklical nas je bralec iz Škofje Loke, ki že več tednov na travniku ob cesti z Jeprce proti Škofji Loki opazuje premikanje Renaultove petke, v času našega slikanja pa je bila prevrnjena celo na s...

Nasveti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Zanimivosti in Žabnice in okolice

Odlomek iz članka Antonije Šifrer, objavljen v zborniku Na robu pojoče ravnine.