27. domobranski pehotni polk ob selitvi iz Krnskega pogorja na Tirolsko / Gorenjski muzej

Mirno vojaki spite večno spanje

27. domobranski pehotni polk na soški fronti in ob reki Piavi

Ko se je maja 1915 z italijanskim napadom na Avstro-Ogrsko začela vojna tudi na zahodnem robu slovenskega ozemlja, so 27. domobranski pehotni polk avgusta 1915 poslali na fronto ob reki Soči, kjer so ga opremili za gorsko bojevanje. V drugi polovici septembra 1915 je bil premeščen na Bovško, kjer je zasedal položaje med Rombonom in Šmohorjem, poveljstvo pa je imel na planini Duplje pri Krnskih jezerih. Do marca 1916 je sodeloval v manjših bojih v Krnskem pogorju, na Bovškem in pri Rablju. Ob koncu marca so celoten polk premestili na Južno Tirolsko, kjer je v zaledju počival do 15. maja, ko se je začela velika avstro-ogrska ofenziva na asiaški planoti. Ko so ruski vojaki na začetku junija napadli na avstro-ogrskem delu vzhodne fronte, so 27. domobranski pehotni polk znova poslali v Galicijo, konec poletja pa so ga poslali nazaj na soško fronto.

Od decembra 1916 do avgusta 1917 je branil položaje med Fajtjim hribom in reko Vipavo. Med 11. soško bitko avgusta 1917, ko je branil položaje na Škabrijelu, je imel izjemno veliko izgub: 1173 vojakov, od tega 553 pogrešanih in mrtvih. Po uspešni obrambi Škabrijela se je polk umaknil na območje Fajtjega hriba in Renč. Oktobra 1917 je sodeloval v 12. soški bitki. Po uspešnem preboju pri Kobaridu se je za umikajočo se italijansko vojsko novembra 1917 premaknil na frontno črto ob reki Piavi.

Ko se je 15. junija 1918 začela zadnja, neuspešna avstro-ogrska ofenziva, je imel polk hude izgube, nato pa do konca vojne ni več odšel na prvo bojno črto. Ob koncu oktobra 1918, ko bi moral oditi na fronto, se je v kraju Codroipo uprl. Po uporu je odkorakal proti domu in v Ljubljano prispel 13. novembra 1918. Polk je postal osnova poznejšemu planinskemu polku nove države, številni vojaki pa so odšli med prostovoljce v bojih za severno mejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 17. oktober 2006 / 06:00

Rekordna udeležba zasedanja Ikarja

Kranjska Gora - V nedeljo se je v Kranjski Gori končalo redno letno zasedanje mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR), na katerem je sodelovalo skoraj 250 predstavnikov gor...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...