Vsi smo Okarina

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 12. avgust 2015 / 08:54

S koncertom portugalske pevke Gisele Joao se je v nedeljo na Bledu zaključil letošnji jubilejni 25. Okarina etno festival. Na štirinajstih koncertnih večerih je več kot dvajset tisoč obiskovalcev uživalo ob vrhunskih glasbenih izvajalcih z različnih koncev sveta.

Zapisano v naslovu so prepričljivo potrjevali tako številni domači obiskovalci Bleda, ki so v zadnjem tednu julija in prvem avgusta svoj dnevni obisk našega turističnega bisera podaljšali za večerni koncert, kot tuji gosti, ki so imeli srečo tu letovati ravno v času Okarina etno festivala. O zvestih obiskovalcih tega prvovrstnega mednarodnega glasbenega festivala, ki tudi letos, ob njegovi petindvajseti izvedbi, niso izostali, pa tako ali tako ne gre dvomiti. Program jubilejnega festivala je bil zares bogat in raznolik. Novo prizorišče na blejski Promenadi je koncertno oživelo že v času Blejske noči z domačimi glasbeniki, legendarno Neco Falk, raperjem Smaal Tokkom in skupino Kontrabant. Teden kasneje je sledila skupina Mercadonegro Orchestra, ena najbolj vročih zasedb, ki igra salso in je marsikoga dvignila na noge.

Udarni del festivala je konec julija začela atraktivna južnoafriška skupina Abavuki, ki jo je slabo vreme s prostega sicer pregnalo v Festivalno dvorano, kar pa ni posebno vplivalo na vzdušje, saj je bila dvorana z več kot petsto sedeži mnogo premajhna. Ljudje so plesali tako med stoli kot ob strani. V dvorano je bil prestavljen tudi koncert odlične poljske zasedbe Volosi. Grad je v nadaljevanju gostil sardinske pevce tradicionalne glasbe Tenores di Bitti, duo Frankie Lane in Paul Kelly z Irske, Duo Lotus iz Vietnama in izvrstnega bluesmana Big Daddyja Wilsona iz ZDA. Ob izvajalcih iz tujine so se prvič na Okarina etno festivalu predstavili tudi članice in člani domače Gorjanske godbe, ki so pritegnili poslušalce s svojim izdelanim in bogatim program, v katerem so se poklonili tudi dvema legendama slovenske narodno-zabavne glasbe, Slavku Avseniku in Lojzetu Slaku.

V zadnjem tednu so sledili koncerti, na katerih so prevladovali vrhunski ženski glasovi, neponovljiva Josipa Lisac, ki je pritegnila kar okrog tri tisoč poslušalcev, pa irska pevka tradicionalne glasbe Cara Dillon in Carmen Paris iz Španije. Sam sem Okarino nekako 'ujel za rep', a sem na zadnjih koncertih po besedah stalnih obiskovalcev lahko zaznal utrip celotnega festivala. Energična ženska zasedba Simangavole z otoka Reunion je izvajala glasbo sužnjev z otoka, pesmi, ki sodijo v zvrst maloya pa so v večji meri pele v kreolščini, nekaj v francoščini. Njihov nastop je bil energija za ušesa in paša za oči. Z ubranim petjem, igranjem na različne za nas eksotične instrumente, izrazito ritmičnostjo tolkal, ki so ob plesu glasbenic k podobnemu početju nagovarjale tudi številno publiko, so Simangavole vseskozi dokazovale, da glasba prihaja s črne celine. Prava čarovnija.

Ta se je v sodobnejših glasbenih oblikah nadaljevala v petek z nastopom skupine Calima iz Katalonije. Pisana mednarodna zasedba glasbenikov iz različnih delov Španije, z Nemko na violini in japonsko trobentačico je kot dan poprej v simpatični komunikaciji s publiko navduševala z eksplozivnostjo njihove gypsy poulične glasbe, pomešane s flamenkom. Slednjega smo videli tudi v nekaj plesnih točkah spremljevalne vokalistke. Pesmi o ljubezni, svobodi, življenju tukaj in zdaj so podprte z energično glasbo ustvarjale izjemno vzdušje med tisoč petsto glavo množico poslušalcev.

V soboto je sledil koncert izraelske pevke etiopskih korenin Ester Rada, festival pa se je v nedeljo zaključil s portugalsko pevko fada Giselo Joao. Slednja je dokazovala, da fado ne izraža le občutkov žalosti, ampak tudi veselja. Letošnja Okarina je bila nedvomno ena najuspešnejših v četrt stoletja obstoja, bodisi z odličnim programskim izborom, 'odkrito' novo koncertno lokacijo na blejski Promenadi, kot bi jo z veliko začetnico v prihodnje poimenoval srce in duša festivala Leo Ličof, odlično organizacijo, od priprave prizorišča, do zelo dobrega ozvočenja, vse to pa je očitno prepoznala tudi publika, saj je v konstantno velikem številu prihajala prav na vse koncerte. Kakovosten preskok v organizaciji samega festivala, je izpostavil tudi direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik: »Menim, da smo si z letošnjim festivalom letvico postavili visoko tudi za prihodnje. Res je, da smo v organizacijo letošnjega jubilejnega festivala vložili še več napora in finančnih sredstev kot običajno, vendar pozitivni odzivi naših obiskovalcev dokazujejo, da smo se odločili prav in da je to prava pot, ki se je bomo skušali držati tudi v prihodnje.« Da se je festival v svoji zgodovini nenehno spreminjal, a ves čas ohranjal svojo rdečo nit, korenine glasbe v etnu. »Tudi v prihodnje etno glasbi ostajamo zvesti, vendar se želimo v skladu s trendi, ki smo jih slišali že na letošnjem festivalu tudi mi razvijati. Tako kot vrhunski glasbeni izvajalci posegajo v nedrja glasbenih izročil svojih narodov in jih predstavljajo v sodobnih glasbenih ritmih, želimo tudi mi festival zapeljati naprej po tej poti, predvsem k džezu,« je dodal programski vodja Leo Ličof.

Preostane nam le še, da si za prihodnje poletje pravilno razporedimo dopuste, 26. Okarina etno festival bo na Bledu namreč potekal med 29. julijem in 7. avgustom.