Zunanji minister Karel Erjavec se za arbitražno afero ne čuti odgovornega, zato odstopil ne bo. / Foto: Tina Dokl

Erjavec ne bo odstopil

Vlada je po izbruhu arbitražne afere za novega slovenskega člana arbitražnega sodišča imenovala Ronnyja Abrahama in pričakuje, da bo arbitražni postopek nemoteno tekel dalje.

Imenovali novega arbitra

Teden je bil na domačem političnem parketu v znamenju arbitražne afere. Vlada je po odstopu dosedanjega slovenskega arbitra Jerneja Sekolca, ki je odstopil zaradi razkritja telefonskih pogovorov o poteku arbitražnega postopka, v torek za novega člana arbitražnega sodišča imenovala francoskega pravnika, predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama. Po besedah predsednika vlade Mira Cerarja so tako izpolnili svojo zavezo in odstranili vse ovire, da lahko arbitražno sodišče deluje nemoteno naprej, s tem pa se ne strinja hrvaška stran. Hrvaški sabor je namreč v sredo soglasno izglasoval sklep, s katerim vlado obvezuje, da začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, saj je Slovenija bistveno kršila njegove določbe. Po njihovem mnenju je sporazum po razkritju telefonskih pogovorov mrtev, afera pa je po dolgem času povsem poenotila hrvaško politiko. Se pa na njihovo odločitev ne ozirajo v Bruslju, od koder so že sporočili, da bo arbitražno sodišče odločanje o meji med državama nadaljevalo ne glede na sklepe sabora. »Evropska komisija ne vidi nobene realne alternative arbitražnemu postopku in odločno poziva Hrvaško, da ostane del njega,« so sporočili.

Erjavec se za afero ne čuti odgovornega

Dogajanje okoli arbitražnega sodišča je v središče medijske pozornosti postavilo tudi zunanjega ministra in prvaka stranke DeSUS Karla Erjavca, ki pa je pojasnil, da je premier Cerar po njunem pogovoru ocenil, da razloga, da Erjavec po izbruhu prisluškovalne afere ponudi svoj odstop, ni. Odstopil tako ne bo, če pa ga bo doletela interpelacija, bo na očitke odgovoril. Pojasnil je še, da s pogovori med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko na sodišču Simono Drenik z ministrstva za zunanje zadeve, ki jih je prejšnji teden objavil hrvaški tisk, ni bil seznanjen in da so bili tudi zanj presenečenje.

Veleposlanica zapravljala javni denar

Na zunanjem ministrstvu so se ta teden ubadali še z eno afero. Lanski nadzor je namreč ugotovil nepravilnosti pri delu veleposlanice v Parizu Veronike Stabej. Po poročanju MMC RTV SLO je nadzor dela Stabejeve odkril zlorabo službene kartice in vozila, nenapovedane odsotnosti iz države in poneverbe ter oškodovanje proračuna. Da bi nezakonitosti prikrila, je Stabejeva najverjetneje ponarejala listine. Ob uporabi službene kartice za potovanja in nastanitev hčerke so šla v zasebni namen tudi sredstva za reprezentanco. Proti veleposlanici poteka predkazenski postopek, ministrstvo pa ji je tudi skrajšalo mandat z 31. julija 2016 na 31. avgust letos.

Zadnja seja vlade pred počitnicami

Vlada se je v sredo na Brdu pri Kranju sestala še zadnjič pred počitnicami, na seji, ki je trajala skoraj dvajset ur, pa je med drugim sprejela razrez proračunskih odhodkov za pripravo predlogov proračunov za leti 2016 in 2017.

Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom), je predlagani razrez oblikovan programsko, pri čemer so bile prioritete vlade usmerjene v področja poplavne varnosti, zdrav­ja, izobraževanja, varnosti, sociale, infrastrukture in pravosodja.

Predloga proračunov za 2016 in 2017 zaznamujeta nižji načrtovani ravni prihodkov, kar je predvsem posledica nižjih pričakovanih prihodkov iz evropskega proračuna zaradi prehoda med izvajanjem finančnih obdobij EU za 2007–2013 in 2014–2020 ter nižjih nedavčnih prihodkov, medtem ko bo raven davčnih prihodkov v obeh letih rasla.

Proračunski uporabniki imajo sicer do 21. avgusta čas, da pripravijo svoje finančne načrte, vlada pa bo končni predlog proračunov za prihodnji dve leti obravnavala in sprejela predvidoma na seji 17. septembra.

Upokojencem danes letni dodatek

Upokojenci s pokojnino do 750 evrov bodo danes skupaj z julijsko pokojnino prejeli tudi letni dodatek. Do dodatka je letos upravičenih skupno skoraj 488.500 ljudi, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa bo v ta namen izplačal nekaj več kot 105,7 milijona evrov. Prejemniki pokojnine v znesku do 414 evrov bodo dobili najvišji letni dodatek, in sicer 390 evrov. Tistim s pokojnino med 414 in 518 evrov bo pripadlo 250 evrov, tistim s pokojnino med 518 in 622 evrov 190 evrov letnega dodatka. Najnižji dodatek, 140 evrov, bodo dobili prejemniki pokojnine, ki je višja od 622 evrov, a ne presega 750 evrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 21. maj 2012 / 07:00

Tudi Proseni in Aufbiks

Še slab mesec nas loči od 12. večera slovenskih viž v narečju, ki bo 8. junija ob Vrbskem jezeru v Celovcu. Trinajst ansamblov je že posnelo narečne skladbe, ki bodo na dan festivala izšle na zgoščenk...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...