Slovesno ob dnevu državnosti

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Slovenija / torek, 23. junij 2015 / 09:59

Na nekdanjih mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo se bodo v dneh okoli dneva državnosti zvrstile številne slovesnosti, posvečene osamosvajanju Slovenije. Prva letošnja je bila pretekli petek v Ratečah.

Rateče – Zgornjegorenjsko združenje veteranov vojne za Slovenijo, Občina Kranjska Gora in policijsko veteransko združenje Sever so v petek pri spominskem obeležju na nekdanjem mejnem prehodu Rateče pripravili slovesnost v počastitev dneva državnosti. Slavnostni govornik na srečanju, ki so ga zaradi močnega dežja po začetku nadaljevali v prostorih Krajevne skupnosti Rateče, je bil podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo brigadir Marjan Grabnar, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen spominjanja dogodkov pred 24 leti, ko ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, čemur je sledila deset dnevna vojna za samostojno državo.

»Mejni prehod Rateče je obkolilo približno sedemdeset predstavnikov jugoslovanske armade, ki jim je na pomoč prihajala kolona, sestavljena iz oklepnikov in orožja za protizračno obrambo. Nasproti jim je stalo 19 miličnikov in samostojna četa teritorialne obrambe z Jesenic, ki se ji je pridružil še alpski izvidniški vod iz TO Radovljica. Četa ni bila opremljena s sredstvi za protioklepni boj. Ker taktična situacija in razmerje sil za nas nista bila najbolj ugodna, so sledila pogajanja na občini Jesenice, s katerimi je bilo doseženo, da se enote jugoslovanske armade vrnejo v vojašnice. Na ta način so bili vsi zastavljeni cilji doseženi brez nepotrebnih žrtev. Tako so mejni prehod Rateče v ponedeljek, 1. julija 1991, ponovno prevzeli slovenski miličniki, nato pa je jurišni odred TO prevzel mejne prehode na Zgornjem Gorenjskem,« je dogodke opisal brigadir Grabnar in dodal: »Mi, veterani vojne za Slovenijo, si ne očitamo, kaj smo naredili narobe, in kaj bi kdo danes naredil drugače in bolje. Ne lastimo si ničesar, kar nam ne pripada, pač pa smo ponosni na to, da smo ob podpori državljank in državljanov Slovenije dosegli vojaško zmago. Da bi takratne razmere bolje razumeli mladi, ki se iz zgodovinskih učbenikov ne morejo prav veliko naučiti o vojni za Slovenijo, je Zveza veteranov vojne za Slovenijo začela s serijo posvetov, na osnovi katerih bodo nastali zborniki kot pomoč pri poučevanju tega dela novejše zgodovine. Pri tem gre tudi za borbo nas, veteranov, proti potvarjanju zgodovine, čemur smo letos priča ob praznovanju sedemdesete obletnice druge svetovne vojne. Zato je še toliko pomembnejše, da mi, neposredni udeleženci vojne za Slovenijo, napišemo, kako je bilo in kdo je bil poleg. Drugo leto bomo praznovali 25. obletnico osamosvojitvene vojne. Na obeleževanje se moramo dobro pripraviti, da si ne bodo lastili zaslug tisti, ki jih ni bilo poleg, ali pa si želijo pripisati zasluge, ki jim ne gredo.«

Zbrane je nagovoril tudi župan Kranjske Gore Janez Hrovat, ki je dejal, da bi se morali večkrat spomniti na čas osamosvajanja, ki je bil obenem čas, ko smo Slovenci znali stopiti skupaj. »Upam, da bomo vendarle znali stopiti skupaj tudi v teh časih, ko moramo reševati gospodarske, finančne in politične probleme. Želim si, da gremo naprej enotni, optimistični in z upanjem na boljše čase, tako, kot je bilo v tistih dneh po osamosvojitvi.«